Raziskovalci Zdravstvene fakultete v Ljubljani so želeli preveriti kako na intenzivnost oprijema bakterij Legionella pneumophila vpliva hrapavost materiala in temperatura okolja. Pomembno je, da rešitev ne iščemo le v novih agresivnih postopkih za uničevanje bakterij v sistemih, ampak poskusimo najti materiale, na katere se ne bodo mogle tako uspešno pritrjevati in posledično tudi ne razmnoževati. Več o ugotovitvah si lahko preberete v znanstvenem članku:

Martina Oder, Boris Kompare, Klemen Bohinc in Karmen Godič Torkar (2014) The impact of material surface roughness and temperature on the adhesion of Legionella pneumophila to contact surfaces. Dostopen je na: https://dx.doi.org/10.1080/09603123.2014.963035

V nadaljevanju raziskave so želeli preveriti tudi intenzivnost oprijema bakterij Legionella pneumophila na materiale, ki se najpogosteje uporabljajo za vodovodne sisteme. Kateri materiali so najmanj ugodni za oprijem teh bakterij na površine, si boste v kratkem lahko v celoti prebrali v poglavju:

Martina Oder, Rok Fink, Klemen Bohinc in Karmen Godič Torkar (in press) Adhesion of Bacteria Legionella Pneumophila to the Surfaces of Plumbing Materials, ki bo v kratkem objavljen kot del monografije z naslovom Advances in Materials Science Research. Več o tem na povezavi: https://www.novapublishers.com/catalog/product_info.php?products_id=61038

V sodelovanju s skupino raziskovalcev Fakultete za strojništvo so razvijali tudi napredne tehnike odstranjevanja bakterije Legionella pneumophila iz pitne vode s pomočjo kavitacije in svoje prve ugotovitve že objavili v znanstvenem članku:

Andrej Šarc, Martina Oder in Matevž Dular (2014) Can rapid pressure decrease induced by supercavitation efficiently eradicate Legionella pneumophila bacteria? Dostopen je na: https://dx.doi.org/10.1080/19443994.2014.979240

__________________________________________________________________________________
Bakterije iz rodu Legionella so prisotne v vseh naravnih vodnih virih, vendar zaradi nizkih koncentracij ne predstavljajo večjega tveganja za zdravje ljudi. Težave se pojavijo v notranjem okolju zgradb (vodovod, prezračevalne naprave, kotlovnice), kjer je temperatura vode v omrežju med 25 ºC in 45 ºC. Poznamo več kot 50 vrst in 70 seroloških skupin bakterij iz rodu Legionella, ki se razlikujejo po virulentnosti. Približno polovica jih je sposobna povzročiti bolezen pri ljudeh. Pri ljudeh največ okužb povzroči Legionella pneumophila (Kamboy in Sepkowitz, 2009; ECDC, 2015). Človek se okuži z vdihovanjem aerosolov. Prenosi okužbe človek-človek niso dokazani, zato osamitve bolnikov niso potrebne (Fields in sod., 2002; WHO, 2007). Poznamo dve obliki bolezni, legionarsko bolezen in pontiaško vročico. Vzrok za nastanek obolenja je odvisen od več dejavnikov. Poleg virulentnosti bakterijskega seva je odvisno tudi od posameznika ali bo zbolel oz. kako težak bo potek bolezni. Dejavnike lahko razdelimo na dejavnike tveganja pri človeku in dejavnike tveganja v okolju. Dejavniki tveganja pri človeku so oslabljen imunski sistem, kronično obstruktivne pljučne bolezni, rakasta obolenja, kajenje, alkoholizem ter starost nad 65 let (Joseph in sod., 2001).  Dejavniki tveganja iz okolja so neustrezna temperatura vode v vodovodnem omrežju (hladna voda več kot 20 °C, topla manj kot 50 °C), zastajanje vode, slepi vodi, prisotnost drugih mikroorganizmov, ki omogočajo razmnoževanje bakterij Legionella, prisotnost kotlovca, rje, organskih snovi, neustrezna koncentracija biocidov v vodi, tehnični posegi v vodovodni sistem in prekinitev dobave vode ter možnost nastanka aerosola (ASHRAE, 2000; Hojs in sod., 2002; Grobovšek, 2013).

Najučinkovitejše preprečevanje zbolevanja za legionelozami je preprečevanje razmnoževanja bakterij iz rodu Legionella v vodnih sistemih. Primerno mesto za razvoj mikrobnih združb so ostenja cevi in vodnih naprav, saj mikrobom omogočajo oprijem in s tem zadrževanje in razmnoževanje v sistemu. Za boljše razumevanje mikrobne kontaminacije površin so najnovejše raziskave usmerjene v določanje adhezijskega potenciala mikrobov. O uspešnosti različnih metod za odstranjevanje bakterij rodu Legionella iz vodovodnih sistemov je bilo izvedenih veliko študij. Najpogosteje uporabljene metode so izvajanje klornega šoka (20-50 mg rezidualnega klora na liter vode), toplotnega šoka (temperatura vode nad 70 °C), ionizacija z bakrom in srebrom, ipd. Poleg tega je potrebno izvajanje preventivnih ukrepov, kot so zagotavljanje stalnega pretoka vode v sistemu, redno točenje vode iz pip, ki so manj v uporabi in čiščenje mrežic na njih ter na glavah tušev.