Iskanje smisla v karieri je pogosto podobno vstopanju v trgovino, kjer se prodajajo odgovori na naša najgloblja življenjska vprašanja. Javno in okoljsko zdravje (sanitarno inženirstvo) kot poklicna izbira pogosto simbolizira željo po urejenosti, čistosti in jasnem smislu. Predstavlja strokovno poslanstvo, ki povezuje tehnično in zdravstveno znanje z etično odgovornostjo. Toda kaj storimo, ko ugotovimo, da trgovina, v katero smo vstopili, ne prodaja tistega, kar smo pričakovali? Kaj, če namesto jasne poti naletimo na stojnice, polne nejasnosti, kjer se moramo znajti sami?
Sanitarno inženirstvo smo večina izbrali z jasnim ciljem: iskati strukturo, reševati konkretne težave in izboljšati svet. Želeli smo kariero, ki ne bi bila le vir preživetja, temveč tudi način, kako prispevati k skupnemu dobremu. Toda pot ni vedno tako jasna, kot bi si želeli. Namesto lepo urejenih polic s kariernimi priložnostmi in smislom pogosto naletimo na trgovino, kjer vladata kaos in naključje.
V tej trgovini se ne prodajajo običajni izdelki, temveč koncepti svobode in neomejenih možnosti v poklicu. Svoboda, kot je zapisal Jean-Paul Sartre, je hkrati dar in breme – omogoča nam izbiro, a nas postavi tudi pred odgovornost za odločitve. Police so polne možnosti, kot so »karierni uspeh«, »osebna sreča« ali »strokovna odličnost«, vendar ni jasno, kako te cilje doseči in kaj sploh pomenijo.
Immanuel Kant bi opozoril, da prava svoboda ne pomeni zgolj možnosti izbire med različnimi potmi. Njegov koncept avtonomije temelji na ideji, da človek ni resnično svoboden, dokler ne ravna v skladu z univerzalnimi moralnimi načeli, ki jih določa njegova lastna racionalnost. Kant nas uči, da svoboda ni samo iskanje zadovoljstva ali izogibanje negotovosti, temveč sposobnost, da se odločamo v skladu z dolžnostjo in vrednotami. V kontekstu kariere bi to pomenilo, da naše odločitve niso le preračunavanja, kaj je najbolj koristno ali lahko dosegljivo, temveč so odraz tako naših karakternih lastnosti, kot višjega smisla – prispevka k skupnemu dobremu.
Čevapčiči kot simbol izbire
V tej zmedi javnega in okoljskega zdravja, kjer jasna vizija sanitarnega inženirstva ni vedno na voljo, se pogosto odločamo po načelu: »daj, kar imaš.« Podobno kot lačen kupec, ki izbere čevapčiče, ker so vsaj nekaj oprijemljivega, tudi mi izberemo priložnosti, ki so na voljo, četudi niso povsem skladne z našimi pričakovanji ob zaključku diplome. Takšna izbira ni idealna, a je simbol človeške prilagodljivosti. Ko ne moremo doseči popolnosti, se zadovoljimo z nečim, kar nas ohranja v gibanju in nam omogoča nadaljnje korake.
Kantova filozofija bi tukaj dodala pomembno razsežnost: izbira čevapčičev ni pomembna zgolj zaradi trenutnega zadovoljstva, temveč zaradi tega, kaj ta izbira pomeni za našo moralno držo in dolgoročni smisel. Izbiranje “čevapčičev” v karieri lahko tako simbolizira sprejemanje nepopolnosti, vendar, če nas ta izbira hkrati ohranja v skladu z našimi temeljnimi načeli in dolžnostjo do sebe in drugih.
Svoboda in odgovornost
Lakota po karieri v sanitarnem inženirstvu je metafora za globlje hrepenenje po smislu in prispevku k svetu v katerem živimo. Vendar to hrepenenje pogosto trči ob kaotično realnost, kjer ni zagotovil, da bomo našli tisto, kar iščemo. Trgovina svobode nas uči, da naša pot ni odvisna zgolj od zunanjih okoliščin, temveč predvsem od naše sposobnosti, da damo pomen svojim odločitvam.
To pomeni, da je bistvo odgovornosti v tem, da se odločamo tako, da naše odločitve niso naključne ali pogojene z okoliščinami, temveč temeljijo na premišljenem in univerzalnem etičnem okviru.
Ko izberem »čevapčiče«, izberem nekaj, kar mi omogoča nadaljnje korake – tudi če ta izbira ni popolna. V njej je izražena moja volja, da nadaljujem pot. Prav v tej pripravljenosti na kompromis se skriva bistvo svobode: sposobnost sprejemanja nepopolnosti in ustvarjanje nečesa smiselnega iz tega, kar imamo.
Iz lakote k smislu
V trgovini, kjer se prodajajo karierne poti, nikoli ne bomo našli popolne police z napisom »sanitarno inženirstvo – popoln smisel.« Namesto tega se soočamo z različnimi možnostmi, ki nas vabijo k izbiranju, prevzemanju odgovornosti in ustvarjanju smisla iz tega, kar imamo na voljo.
Lakota po karieri ni znak šibkosti, temveč gonilo, ki nas žene naprej. Tudi če izberemo »čevapčiče«, smo izbrali – in v tem je svoboda. Ta svoboda pa pridobi svoj polni pomen šele, ko jo utemeljimo v odgovornosti do sebe in drugih.
Najpomembnejše pa je, da v vsaki izbiri, tudi najmanjši, poiščemo vrednost, ki nas vodi k naslednjemu koraku. Iz lakote se rojevajo najbolj vztrajne sanje, ki morda ne prinesejo popolnosti, a zagotovo ustvarjajo smisel na poti. Kantova etika nam daje smer, kako iz teh sanj oblikovati dejanja, ki ne bogatijo le nas, temveč tudi svet, v katerem živimo.
Aleš KRULEC, predsednik
Zbornica sanitarnih inženirjev Slovenije, Inštitut za sanitarno inženirstvo
www.sanitarc.si
dr. Bruno CVETKOVIĆ, president
International Federation of Environmental Health
www.ifeh.org
prof. dr. Borut POLJŠAK, redni profesor
Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
www.zf.uni-lj.si
