Intervjuji

Dne 13. 9. 2023 je bila na splošnih in neposrednih volitvah dekana Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje od 1.1.2024 do 31.12.2027, izglasovana doc. dr. Martina Oder, dipl. san. inž.

Izmed štirih kandidatov je večinsko podporo prejela že v prvem krogu. Kolegici čestitamo in ji želimo vse dobro na funkciji, ki jo bo prevzela v začetku naslednjega leta. Vas pa vabimo, da si v nadaljevanju preberete kratek intervju z njo.

 

---

 

Iskrene čestitke za izvolitev v dekanjo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Zgodovina se piše na novo. Ste prva dekanja Zdravstvene fakultete v Sloveniji iz vrst sanitarnih inženirjev. Kaj vas je pritegnilo, da kandidrate?

Hvala za čestitke. Pred štirimi leti mi je trenutni dekan Zdravstvene fakultete ponudil funkcijo prodekanje, ki jo opravljam še danes. Ko je bil letos maja objavljen sklep o začetku kandidacijskega postopka za dekana, so me posamezniki, tako iz vrst visokošolskih učiteljev in sodelavcev, kot tudi sodelavci iz skupnih služb začeli spodbujati h kandidaturi. Očitno sem kot prodekanja pridobila zaupanje sodelavcev. Odločitev ni bila lahka, ampak po tehtnem razmisleku sem se odločila, da kandidiram.

Kakšne bodo vaše prednostne naloge pri vodenju Zdravstvene fakultete in kako nameravate doseči zastavljene cilje?

Kot dekanja se bom zavzemala za razvoj fakultete na pedagoškem, znanstveno raziskovalnem ter strokovnem področju. Poslanstvo zdravstvenih poklicev postaja v moderni družbi vse bolj vplivno, zato sta preplet in rast pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela pomembna. Vendar dobri rezultati niso odvisni samo od vodstva fakultete, za doseganje le-teh smo pomembni tako pedagogi, raziskovalci, strokovne službe, študenti ter zunanji sodelavci. S sodelovanjem, timskim delom in medsebojno podporo je mogoče ustvariti kakovostno delovno klimo in dosegati odlične rezultate.

Kakšna je vaša vizija glede mednarodnih sodelovanj na področju sanitarnega inženirstva in izmenjave študentov ter profesorjev na fakulteti?

Mednarodne izmenjave zaposlenih in študentov potekajo že sedaj. V zadnjih letih smo podpisali nekaj novih sporazumov o sodelovanju s tujimi fakultetami in glede na velik interes študentov, da del svojega izobraževanja opravijo v tujini, bo potrebno to mrežo s tujino še povečati. Študenti sanitarnega inženirstva se namreč prijavljajo v tako velikem številu, da vsem ne moremo zagotoviti študentske izmenjave, vsaj ne tam, kjer bi si želeli. Nekatere univerze so namreč bolj zaželene kot druge, zato na nekaterih ostanejo mesta nezasedena.

Kako nameravate spodbujati strokovno in raziskovalno dejavnost na fakulteti in razvijati nove pristope k reševanju problemov v sanitarnem inženirstvu?

Strokovna in raziskovalna dejavnost se po mojem mnenju morata prepletati, zato na študijskem programu sanitarno inženirstvo študente vključujemo tudi v projektno delo. Vsako leto so objavljeni razpisi za t. i. študentske projekte, kjer študenti poleg pridobivanja novih znanj iz strokovnega področja dobijo tudi izkušnjo sodelovanja na projektih. Poleg tega, vključujemo študente tudi pri ostalih projektih (tudi mednarodnih).

Kakšen je vaš načrt za izboljšanje povezav med fakulteto in gospodarstvom, da bi študentom zagotovili priložnosti za praktično izkušnjo?

Študijski program sanitarno inženirstvo ima 540 ur praktičnega usposabljanja in od tega imajo študenti možnost opravljati strokovno prakso tudi v različnih gospodarskih družbah. V zadnjem sklopu praktičnega strokovnega usposabljanja jih spodbujamo, da si sami najdejo podjetja in organizacije, kjer želijo opraviti strokovno prakso. To se je izkazalo za zelo dobro, saj veliko študentov na ta način dobi tudi svojo prvo zaposlitev. S svojim znanjem namreč tako navdušijo mentorje na praksi, da nekatere po diplomiranju zaposlijo. Poleg tega na fakulteti potekajo tudi projekti, ki so financirani iz gospodarstva in pri njih sodelujejo tudi študenti.

Kako boste podpirali študente pri razvoju praktičnih veščin in izkušenj ter pripravili naslednjo generacijo strokovnjakov v sanitarnem inženirstvu?

Na fakulteti se že sedaj trudimo ostati v koraku s časom. Zavedamo se, da se tudi na našem strokovnem področju dogajajo spremembe, zato redno skrbimo za posodabljanje učnih vsebin. Pomembno se mi zdi vključevanje strokovnjakov iz prakse tudi v študijski proces, saj se zavedam, da se teorija in praksa morata povezovati. V prihodnjih letih načrtujemo še več tega sodelovanja, saj je tudi odziv študentov zelo pozitiven. Vabljeni predavatelji iz stroke namreč veliko doprinesejo prav s svojimi izkušnjami iz terena in na ta način še bolj približajo stroko študentom. Poleg tega so številni študenti vključeni tudi v raziskovalno delo, pri čemer so nekateri zelo uspešni.

Kako boste še povečali ozaveščenost o pomenu sanitarnega inženirstva in njegovi vlogi pri varovanju okolja ter javnem zdravju? Kolegi vas že do sedaj poznano po vidnih dosežkih na tem področju.

Sanitarni inženir je že po naravi usmerjen k varovanju okolja in zdravja. Ko bodočim študentom predstavljamo naš profil, sanitarca opišemo kot ključno vez med okoljem in zdravjem. Torej, skrbimo, da človek ne bi po nepotrebnem obremenjeval okolja in seveda, kaj lahko naredimo, da okolje ne bi (preveč) negativno vplivalo na naše zdravje. Jaz, kot posameznik, nimam prav veliko moči, širšo javnost ozaveščati o pomenu sanitarnega inženirstva. To lahko naredimo le skupaj. Mi se bomo trudili čim bolj izobraziti odlične sanitarne inženirje, ki se bodo s svojim širokim znanjem dokazali na različnih področjih. Žal naš poklic običajno stopi iz ozadja v primeru izrednih razmer (požar v Kemisu, izbruhi bolezni, epidemije….), ampak marsikje se že zavedajo, da je sanitarni inženir ključnega pomena za doseganje dobrih rezultatov, pa naj bo to na področju varovanja okolja, higiene, prehrane…., v številnih institucijah.

Kako nameravate oceniti ali spremljati potrebe trga dela, gospodarstva in javne uprave ter prilagoditi izobraževalne programe, da bodo ustrezali tem potrebam na področju sanitarnega inženirstva?

Za fakulteti že sedaj deluje klub alumnov, v katerega so vključeni naši diplomanti. Spodbujala bom delovanje tega kluba, z namenom ohranjanja stikov z diplomanti tudi po odhodu na trg dela, za zagotavljanje povratnih informacij, kako izboljšati študijske programe, ki jih lahko stalno posodabljamo. Pomembno se mi zdi tudi sodelovanje z vsemi strokovnimi združenji in zbornicami, za prepoznavanje potreb trga dela, strokovnih novosti in trendov na  strokovnem področju

 

Intervju izvedel: Aleš KRULEC

Damjan Kovačič je z diplomskim delom »Mednarodne obveznosti pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in obveznosti Republike Slovenije« leta 2000 zaključil šolanje na visokošolskem strokovnem študijskem programu sanitarno inženirstvo v Ljubljani. Od leta 2000 do 2006 je bil nato zaposlen kot asistent na Oddelku za sanitarno inženirstvo takratne Visoke šole za zdravstvo. Od januarja 2006 naprej pa svoje delo opravlja na mestu raziskovalca na Oddelku za okolje Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani.

Branka Strah je diplomirala 1988 na takratni Višji zdravstveni šoli, smer sanitarno delo in po zagovoru diplomske naloge z naslovom Ošpice pridobila naziv višji sanitarni tehnik. Leta 2007 je nato končala tudi visokošolski strokovni študijski program sanitarno inženirstvo na Zdravstveni fakulteti in pridobila naziv diplomirani sanitarni inženir. Pripravništvo je opravila na takratni sanitarni inšpekciji v Grosuplju. Delo je nato nadaljevala na takratnem Zavodu za socialno medicino in higieno v Ljubljani. Leta 1994 se je zaposlila kot strokovna sodelavka za zdravstveno higienski režim (ZHR) v vrtcu Center Ljubljana. Leta 2004 se je Vrtec Center razdružil na štiri samostojne vrtce, zato se je zaposlila v enem od novo nastalih vrtcev in sicer v Vrtcu Pod Gradom kot organizatorica prehrane in ZHR. Od leta 2010 naprej delo organizatorice prehrane in ZHR opravlja v VVZ Kekec Grosuplje.

Blaž Confidenti je z diplomskim delom »HACCP načrt za proizvodnjo pakiranih sendvičev v Pekarni Vrhnika« leta 2002 zaključil šolanje na takratnem visokošolskem strokovnem študijskem programu sanitarno inženirstvo v Ljubljani. Za izdelano diplomsko delo je prejel tudi Prešernovo nagrado. Še istega leta se je nato zaposlil v podjetju Barjans d.o.o. na Vrhniki, kjer je deloval v skupini, ki je izoblikovala storitvene produkte na področju vzpostavitve in vzdrževanja objektne higiene in sistema HACCP v obratih javnih, socialno varstvenih in izobraževalnih ustanov. Leta 2004 se je nato zaposlil v UKC Ljubljana in sicer v Službi bolniške prehrane in dietoterapije. Do leta 2007 je opravljal delo higienika, ki je bil zadolžen za zagotavljanje, vzdrževanje in kontrolo higienskega stanja v centralni kuhinji. Leta 2007 pa mu je bilo ponujeno mesto vodje centralne kuhinje, katerega funkcijo opravlja še danes.

Ivanka Turnšek je prvič diplomirala na takratni Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naslov višji sanitarni tehnik. Leta 1996 je nato končala tudi visokošolski strokovni študijski program in pridobila strokovni naslov diplomirani sanitarni inženir. Po prvi diplomi je pripravništvo opravila na takratnem Zavodu za socialno medicino in higieno v Celju. Leta 1985 se je zaposlila v VVZ »Janko Herman« Žalec na delovnem mestu vodje zdravstveno higienskega režima in vodja prehrane. Leta 1992 je na Občini Celje pričela delo kot vodja sanitarne inšpekcije. Po reorganizaciji inšpekcijskih služb je vse do danes delo nadaljevala na Zdravstvenem inšpektoratu RS. Poleg vodenja območne enote Celje oz. zadnji dve leti območne enote Celje in Dravograd opravlja tudi inšpekcijsko delo na posameznih področjih nadzora.

Eva Bičič je diplomirala leta 2003 na takratni Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Takoj po diplomi je za kratek čas delala v Ljubljani. Nato je pred 13 leti odprla svoje podjetje. V okviru lastnega podjetja na različnih področjih opravlja dejavnost strokovnega svetovanja v severnoprimorski regiji.  Kot pravi sama, se po diplomi študij pravzaprav šele začne. Zaveda se, da brez nenehnih usposabljanj in izpolnjevanj v stroki pač ne gre.

Iztok Ameršek je diplomiral leta 2003 na takratni Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. V letih 2004 do 2013 je opravljal delo projektanta v podjetju za aplikativno ekologijo Limnos d.o.o. Od leta 2013 naprej pa je solastnik in odgovorni projektant v podjetju Livplant okoljske tehnologije in inženiring, d. o. o. Med tem časom (2009) je pridobil tudi licenco Inženirske zbornice Slovenije za pooblaščenega inženirja tehnologa. Sodeloval je pri razvoju novega tržnega produkta Rastlinska® čistilna naprava in pri načrtovanju rastlinske čistilne naprave, ki jo trenutno gradijo v Indiji.

Irena Sušelj Šajn je diplomirala leta 2004 na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Leta 2007 je uspešno zaključila pedagoško andragoški izpit na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in tudi strokovni izpit za zdravstvene delavce in sodelavce na Ministrstvu za zdravje. V letih 2005 in 2006 je opravljala delo tehnologa v podjetju Postojnske mesnine d.o.o. Do leta 2008 je nato sledilo delo v podjetju SVD varnost pri delu, požarno varstvo d.o.o.

Zala Schmautz je diplomirala leta 2013 na oddelku za Sanitarno inženirstvo kot del prve generacije po bolonjski prenovi programa. Po dokončanju študija na prvi stopnji je nadaljevala kot prva generacija na magistrskem študiju Sanitarnega inženirstva in magistrirala leta 2015 z zagovorom magistrske naloge »Masna bilanca in kroženje hranil v akvaponiki«

Kristina Likar je diplomirala leta 1968 na sanitarnem oddelku takratne  Višje šole za zdravstvene delavce in leta 1982 tudi na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Opravila je podiplomski študij iz socialne medicine in higiene na Medicinski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 1986, magistrski študij pa je leta 1990 prav tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani končala z zagovorom magistrske naloge.