Sanitarni inženir je zdravstveni delavec ki se poglobljeno ukvarja z zdravstveno-ekološko problematiko, zna reševati higiensko-tehnične in ekološke probleme notranjega in zunanjega okolja in je posebej usposobljen za obvladovanje higienskih problemov v objektih, procesih in dejavnostih, ki so pomembne za ohranjanje zdravega življenjskega okolja človeka. Poklic se je tradicionalno uveljavil v našem prostoru, predvsem na območju JV Evrope. Sanitarni inženir se pri svojem delu poslužuje epidemioloških metod in ukrepov na preventivnem nivoju. Obvladuje tako nalezljive kot nenalezljive agense, zna zdravstveno razmišljati in inženirsko pristopiti k razreševanju problemov. Pri svojem delu povezuje pridobljena znanja na higiensko-epidemioloških, ekološko-inženirskih in upravno-pravnih področjih.

Ime sanitarni inženir je v Sloveniji tradicionalno, uveljavljeno in prepoznavno. Diplomirani sanitarni inženir je opredeljen v evidenci reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji (Ur. L. RS , št. 44/2004) in je na seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS , št. 82/2004), vpisan je tudi v register za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS , št. 122/2004). Iz podatkovne baze reguliranih poklicev “Internal Market Directorate of the European Commision” je razvidno, da je Slovenija ohranila poklic sanitarnega inženirja in ga na področju zdravstva specifično registrirala in definirala.

Sanitarni inženir je, na katerikoli ravni formalne izobrazbe, v osnovi opredeljen kot tehnični strokovnjak za javno zdravje. Zdravstveni vidik profila lahko razberemo iz besede “sanitarni”, ki stereotipom navkljub izhaja iz latinskega izraza sanitas. Sanitas namreč pomeni zdravje telesa in duha (psihičnega stanja), ter tako zajema dve tretjini definicije zdravja, kot ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija (SZO ), ki omenjenima dvema dodaja še socialno komponento zdravja in vse tri postavlja v odnos dinamičnega ravnovesja. Italijanski izraz “sanitario”, prav tako izpeljanka iz sanitas, označuje higienske pogoje. Sanitarni inženir higienske pogoje dojema širše kot le pogoje za izvajanje osebne higiene. Higienske pogoje namreč gleda celostno z vidika obvladovanja bioloških, kemijskih, fizikalnih, geografskih in družbenih dejavnikov tveganja za zdravje populacije oz. posameznika. Pri tem deluje v kontekstu higiene (dandanes ponekod imenovana tudi okoljska medicina) kot vede, ki proučuje, kako zdravje v odnosu do življenjskih pogojev ohraniti in ga krepiti. Inženirski vidik profila izhaja iz njegove usmerjenosti v celostno načrtovanje življenjskih pogojev, s ciljem ohraniti zdravo življenjsko okolje in preprečiti škodljive vplive okolja na zdravje ljudi. Prav tako zna s tehničnimi rešitvami celovito pristopiti k razreševanju higienskih problemov v različnih okoljih in okoliščinah. Prej omenjene dejavnike tveganja za zdravje je namreč pogosto potrebno obvladovati tako v grajenem okolju, znotraj katerega sodobni človek preživi večino svojega delovnega in prostega časa, kot tudi širše, v naravnem okolju. Sanitarni inženir se od preostalih zdravstvenih profilov, pri katerih je v ospredju obravnava posameznika, loči po svojem izrazito preventivnem delovanju in z odpravo negativnih oziroma škodljivih zunanjih vzrokov skrbi za zdravje tako posameznika kakor širše populacije.

Poklic sanitarnega inženirja danes od diplomanta zahteva multidisciplinarna znanja, predvsem iz zdravstvenega, tehničnega, tehnološkega, ekološkega in tudi družboslovnega področja.

Vir: Jereb G, Ovca A, Jevšnik M (2015). 50 let izzivov in uspehov v razvoju Oddelka za sanitarno inženirstvo: 1964-2014. Ljubljana: Inštitut za sanitarno inženirstvo.


 

“Sanitarni inženir je car, zdravstveno ekoloških dejavnosti vladar, nič mu ni tuje in o marsičemu lahko modruje, saj s celo paleto znanj rokuje.”

Marina Kovačević, absolventka sanitarnega inženirstva