Raziskovalci Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom doc. dr. Roka Finka, dipl. san. inž. v sodelovanju z Baylor University iz Teksasa (ZDA) v okviru bilateralnega projekta preučujejo potenciale biološko razgradljivih čistilnih sredstev za odstranjevanje bakterij iz materialov, ki prihajajo v stik z živili. Glavni namen projekta je podati oceno učinkovitosti in ustreznosti biološko razgradljivih čistil v primerjavi s klasičnimi čistili ob upoštevanju zahtev CPISI in MoDRN. Na podlagi rezultatov učinkovitosti biološko razgradljivih čistil, z upoštevanjem varnostih kriterijev Ameriške fundacije za znanost (ang. National Science Foundation) in Zvezne agencije za zaščito okolja (ang. Environmental Protection Agency), načrtujejo tudi pripravo pisnih priporočil glede potencialnih možnostih zamenjave klasičnih čistilnih sredstev.
Interakcije med bakterijskimi celicami in površino materialov namreč igrajo pomembno vlogo v živilski in farmacevtski industriji, medicini in drugih higiensko občutljivih delovnih procesih. Tradicionalni pristopi k obvladovanju čistoče površin vključujejo predvsem uporabo agresivnih kemikalij, kot so klor, vodikov peroksid, ozon in druge spojine, ki učinkovito odstranjujejo bakterijske celice s površine. V zadnjih letih se pospešeno razvija t.i. zelena kemijska industrija, ki proizvaja čistila z bistveno manjšo vsebnostjo zdravju in okolju nevarnih snovi. Skladno z razvojem tega področja sta Ameriška fundacija za znanost (ang. National Science Foundation) in Zvezna agencija za zaščito okolja (ang. Environmental Protection Agency) z vzpostavitvijo raziskovalne mreže za molekularno oblikovanje (ang. Molecular Design Research Network -MoDRN), izdelali smernice za prepoznavanje in opredelitev nevarnih snovi v čistilih. Tudi iniciativa za varnost čistilih sredstev (ang. Cleaning Product Ingredient Safety Initiative – CPISI) izdaja priporočila za uporabo čistil in ocenjuje tveganja za zdravje ljudi, ki so izpostavljeni čistilnim sredstvom. Navodila za proizvodnjo in uporabo čistil so izredno pomembna, saj kemikalije v čistilih lahko prehajajo v telo preko kože, sluznic ali z zaužitjem. Hkrati pa lahko pretirana uporaba čistil privede do resnih okoljskih problemov v vodnih in drugih ekosistemih.
Na fotografiji prikaz adhezije zlatega stafilokoka (Staphylococcus aureus) na teflonu.
Dodatni viri in literatura:
KURINČIČ, Marija, JERŠEK, Barbara, KLANČNIK, Anja, SMOLE MOŽINA, Sonja, FINK, Rok, DRAŽIĆ, Goran, RASPOR, Peter, BOHINC, Klemen. Effects of natural antimicrobials on bacterial cell hydrophobicity, adhesion, and zeta potential. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, ISSN 0004-1254, 2016, vol. 67, str. 39-45 str.
ODER, Martina, GODIČ TORKAR, Karmen, JEVŠNIK, Mojca, BOHINC, Klemen, FINK, Rok. Bacterial adhesion to surfaces : a potential risk for human health. V: ROBINSON, Carl E. (ur.). Health impact assessment: procedures, technologies and outcomes, (Public health in the 21st century series). New York: Nova Science Publishers, 2015, str. 67-88 str.
FINK, Rok. Hygienically relevant biofilms, (Public health in the 21st century). New York: Nova Publishers, 2015. IX, 224 str.