V knjigi, ki bo izšla predvidoma v aprilu 2017 sodelavca Oddelka za sanitarno inženirstvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani (izr. prof. dr. Borut Poljšak, dipl. san. inž. in prof. dr. Irina Milisav Ribarič) s soavtorji predstavita načine, kako bi lahko (vsaj teoretično) znižali pojavnost naključnih mutacij v celicah in s tem povečali genomsko stabilnost organizma, predvsem s poudarkom na metodah krepitve obrambnih in reparacijskih celičnih mehanizmov.
Zaradi staranja prebivalstva se pojavnost raka v družbi namreč povečuje. Lani je v Sloveniji za rakom zbolelo več kot 14.000 ljudi, po svetu pa vsako leto zboli okoli 14 milijonov ljudi. Samo leta 2012 je po podatkih WHO za rakom umrlo okoli 8,2 milijona svetovnega prebivalstva. Statistika kaže, da se bo z diagnozo rak srečalo približno 40 % populacije tekom svojega življenja. Od tega jih bo več kot polovica bolezen tudi premagala. Odmevna študija Tomasetti in Vogelsteina objavljena v reviji Science leta 2015 ugotavlja, da je kar 2/3 raka povzročenih zaradi naključnih mutacij matičnih celic, vendar ne ponuja učinkovitih metod preprečevanja ali zdravljenja tega pojava.
V omenjeni knjigi avtorji podrobneje predstavijo efekt hormeze (in mimetiki), adaptivni odziv organizma na stres, kontroverzno vlogo antioksidantov, kalorično restrikcijo, povečano športno aktivnost ter upad mitohondrijske funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane signalne poti v celici, ki so vpletene v regulacijo celičnega metabolizma, obrambnih in reparacijskih sistemov na nivoju celice. Avtorji zaključijo, da bi bilo potrebno več truda, energije in sredstev za raziskovanje posvetiti področju preprečevanja raka.
Več o omenjeni knjigi na spletni strani založnika.