»Problemov ni, so le neodločitve.«
Prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec.
Ob praznovanju 60. obletnice Oddelka za Sanitarno inženirstvo in Slovenskih dnevih sanitarnega inženirstva 2024, ki bodo potekali od 14. do 16. maja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smo izvedli intervju s prim. prof. dr. Ivanom Erženom, dr. med., spec., strokovnim direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). S svojim obsežnim znanjem in izkušnjami je kot dolgoletni profesor študentom sanitarnega inženirstva prenašal znanje na študijskem programu Sanitarno inženirstvo, Zdravstvene fakultete, Univerze v Ljubljani.
V intervjuju smo se osredotočili na razvoj poklica sanitarnega inženirja skozi čas, spreminjanje vloge in pomena izobraževanja v tem poklicu, trenutne izzive in prihodnost sanitarnega inženirstva ter vlogo in pričakovanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) do tega poklica. Intervju osvetljuje, kaj NIJZ išče pri bodočih sanitarnih inženirjih in kako se poklic razvija proti večji vsestranskosti in usmerjenosti v reševanje problemov. Intervju je idejno zasnoval, izvedel in uredil Aleš Krulec, predsednik ZSTI Slovenije-Inštituta za sanitarno inženirstvo.
Vabimo vas, da si v nadaljevanju preberete intervju, ki smo ga izvedli.
INTERVJU
Kako gledate na razvoj poklica sanitarnega inženirja – od časa, ko ste opravljali funkcijo direktorja nekdanjega Zavoda za zdravstveno varstvo, do danes, ko opravljate funkcijo direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje?
Razvoj tega poklica je zelo skladen s potrebami oziroma razmerami v posameznem obdobju. Na začetku mojega delovanja in sodelovanja z Zdravstveno fakulteto so bile nalezljive bolezni še vedno precej v ospredju. Zelo pomemben poudarek je bil na razvoju in implementaciji ukrepov, ki so bili potrebni za zajezitev širjenja nalezljivih bolezni. Sčasoma je tudi v Sloveniji prišlo do epidemiološkega prehoda in tako je tudi izobraževalni sistem krepil področje javnega zdravja v širšem pomenu. Vsi ti procesi terjajo čas in včasih celo menjave generacij. Nič drugače ni bilo na nekdanjem IVZ in ZZV. Menim pa, da smo v zadnjih 10 letih naredili velik korak naprej in v pravo smer, tudi na področju izobraževanja. Seveda pa je tudi tu še veliko možnosti za izboljšanje.
Kako kot dolgoletni predavatelj na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani dojemate študente sanitarnega inženirstva?
Med 30-letnim delovanjem sem opazoval spremembe. V začetku so bili študentje veliko bolj samostojni, kot so danes. K temu v veliki meri prispeva tudi izobraževalni sistem, ki velikokrat ni prilagojen razvoju, ki ga prinaša sodobni čas. Še vedno je možno zaslediti poudarek na faktografskem znanju, čeprav so številne informacije dostopne na preprost način, zato je povsem nesmiselno, da se jih študentje učijo – še posebej, ker se podatki hitro spreminjajo. Želim si, da bi bilo več učenja ob reševanju problemov. Na ta način bi dosegli hitrejše usvajanje kompetenc in boljšo pripravljenost na delo po zaključku študija. Opažam tudi, da je še vedno poudarek na nekaterih znanjih, ki za samo neposredno delo na strokovnem področju niso nuja. Učne ustanove si prizadevajo, da bi tu dosegle napredek v smislu prilagajanja učnih vsebin potrebam na področju zagotavljanja strokovnih kompetenc. Proces je zelo počasen, čeprav imamo na marsikaterem področju že uveljavljene mednarodne pristope in smernice.
Kako ocenjujete pomen veščin za uspešno delo v sanitarnem inženirstvu, poleg tehničnega znanja?
Nekaterim kandidatkam in kandidatom na začetku morebiti manjka nekaj teoretičnih stališč, ki pa jih hitro nadoknadijo. Lahko rečem, da so sanitarni inženirji odlični sodelavci. V prihodnje bi kazalo dopolniti študij z dodatnimi vsebinami s področja javnega zdravja in jih tako še boje pripraviti na poklicno delo. Naloge, ki jih sanitarni inženir opravlja na NIJZ, velikokrat vključujejo delo na področju analiz podatkov, ki jih je na voljo zelo veliko. Opazili smo, da diplomanti med študijem ravno na področju obdelave podatkov ne dobijo dovolj praktičnega znanja. Razumemo pa, da se v času študija na tem področju ne morejo toliko poglobiti. V fazi študija je pomembno, da jih znamo usmeriti, da jim prenesemo vsebine, da razumejo, kaj je na področju javnega zdravja izziv, da vedo, kje lahko stvari premikamo naprej. Gre za družbeno znanost, zato bi bilo dobro študijski program posodobiti v skladu z veščinami in kompetencami, ki jih za opravljanje svojega dela danes potrebuje sanitarni inženir. Razmisliti velja o prenovi študijskega programa ter ob tem upoštevati prihodnji razvoj tako stroke kot družbe. Predmetnik bi lahko imel na primer manj bazičnih in inženirskih vsebin ter bil bolj družbeno usmerjen. Z družbenimi vsebinami bi dobili ustrezna znanja, s katerimi bi znali vplivati na skupnost. Med ključne veščine uvrščam tudi komunikacijo, predvsem spretno in samozavestno komuniciranje z javnostjo po spletu.
Kako bi opisali trenutno stanje na trgu dela za sanitarno inženirstvo?
Na področju trga dela je za sanitarno inženirstvo prišlo do velikih strukturnih sprememb. Na začetku – to je v času, ko so se nalezljive bolezni velikokrat širile zaradi slabih higienskih razmer, težav pri oskrbi s pitno vodo in pomanjkljivosti pri pripravi hrane – so bili sanitarni inženirji zelo dejavni pri raznih inženirskih aktivnostih. S preusmeritvijo fokusa javnega zdravja na področje nenalezljivih bolezni pa je vse večji poudarek na preventivi in promociji zdravja ter nalogah, ki so na tem področju potrebne. Ugotavljam, da je tudi na tem področju vloga sanitarnega inženirja vidna in da se kot strokovnjaki vedno bolj uveljavljajo – ne samo na osnovni ravni, temveč tudi na raziskovalnem področju, pa tudi na pedagoškem, kar me še posebej veseli.
Kako se spopadate s trenutnimi izzivi pri privabljanju in zadrževanju nadarjenih sanitarnih inženirjev na NIJZ?
Kandidatke in kandidate poskušamo vključiti v program pripravništva, da podrobneje spoznajo področje, s katerim se ukvarja NIJZ, nato pa lahko sami presodijo, ali jim tako delo in take vsebine sploh ustrezajo. Večina jih pri nas ostane, ker jih v naš način dela vključujemo z različnimi projekti, s katerimi jim omogočimo dodatno napredovanje. Usposabljanje ob vključevanju v delo se je izkazalo za zelo učinkovit pristop, saj lahko na ta način kandidati nadgradijo svoje predhodno znanje. Tisti z bogatimi delovnimi izkušnjami imajo kasneje prednost. Na žalost pa vsem, ki bi jih želeli zaposliti, ne moremo ponuditi zaposlitve za nedoločen čas. Ob prenehanju zaposlitve na NIJZ skušamo dobiti povratne informacije o tem, kako so se počutili na NIJZ. Večinoma so bili zelo zadovoljni in izražajo željo po nadaljnjem sodelovanju z NIJZ in željo po redni zaposlitvi.
Kako pomembna je praksa oziroma delovne izkušnje iz industrije pri izbiri kandidatov?
Od sanitarnih inženirjev, ki delajo v industriji, ne prejmemo veliko prošenj za zaposlitev. To je razumljivo, saj sanitarnih inženirjev niti ni veliko, še manj pa se jih odloči za zaposlitev za določen čas. V mislih imam predvsem delo pri projektih, ki večinoma trajajo od tri do štiri leta. Ti večletni projekti pa za kandidate, ki se želijo stalno zaposliti, predstavljajo preveliko negotovost. Poleg tega jih verjetno pri odločitvi za sodelovanje z nami zadržuje strah pred novim in neznanim.
Kakšne spretnosti in kvalitete iščete pri sanitarnih inženirjih kot bodočih iskalcih zaposlitve?
NIJZ je velik zaposlovalec. Načeloma smo izjemno zadovoljni z zaposlenimi sanitarnimi inženirji in s sodelujočimi, ker so, za razliko od nekaterih drugih poklicev, sanitarni inženirji veliko bolj vsestranski. Sanitarni inženirji so se že v času študija veliko pripravljali in usposabljali za delo na področju javnega zdravja oziroma za delo, ki vključuje različne smeri tega širokega področja. To je eden izmed tistih razlogov, ki sanitarne inženirje naredi uspešne pri delu za NIJZ. Tudi v prihodnje vidim sanitarne inženirje kot ključne sodelavce NIJZ.
