Z veseljem vam predstavljamo intervju z glavnim zdravstvenim inšpektorjem mag. Edisom Grcićem, dipl. san. inž. Intervju je opravil Aleš Krulec, predsednik Zbornice sanitarnih inženirjev-Inštituta za sanitarno inženirstvo, ki je raziskoval različne vidike dela Zdravstvenega inšpektorata RS. V intervjuju je bil osvetljen širok spekter področja delovanja Zdravstvenega inšpektorata, vključno z njihovimi trenutnimi prednostmi ter metodami sodelovanja z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Poseben poudarek je namenjen digitalizaciji in inovacijam, ki jih Zdravstveni inšpektorat uvaja za izboljšanje svojega delovanja, prav tako smo pridobili vpogled v preventivne ukrepe, namenjene izboljšanju javnega zdravja ter prihodnje izzive in načrte Zdravstvenega inšpektorata. Intervju zajema tudi vlogo praktičnih izkušenj študentov sanitarnega inženirstva v izobraževalnem procesu, ki so ključne za pripravo na realne delovne situacije.
Vabimo vas, da si v nadaljevanju preberete celoten intervju.
INTERVJU:
Če govorimo o vlogi zdravstvenega inšpektorja v povezavi z javnim zdravjem, moramo upoštevati zakonodajo oz. določila Zakona o zdravstveni inšpekciji. V tem zakonu so navedena področja, na katerih zdravstvena inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki so povezani z varovanjem zdravja. Interdisciplinarna povezava zdravstvenega inšpektorja s strokovnjaki na drugih področjih je še posebej pomembna pri odločitvah oz. ukrepih, pomembnih za ohranjanje javnega zdravja (primer: pitne vode, nalezljive bolezni – legionele), ali v primeru preventivnih delovanj oz. promocij zdravega načina življenja (škodljivosti kajenja, uživanja alkohola).
Katera so trenutno prednostna področja dela zdravstvenega inšpektorata in zakaj? Katere bodo prednostne naloge v prihodnosti?
Prednostne naloge zdravstvenega inšpektorata se določajo glede na ocene tveganj in so navedene v letnem načrtu. Področja nadzora, kot so zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, otroške hrane (formul) in nalezljivih bolezni, so izjemnega pomena in imajo posebno prednost. Glede na trenutne razmere v zdravstvu ima visoko prednost področje pacientovih pravic (dostop do zdravnikov na primarni ravni in obravnave na sekundarni ravni, kot so naročanje, prenaročanje oz. določanje novih terminov). Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, trenutno zaznavamo povečano tveganje za nastanek in širjenje nalezljivih bolezni (legioneloz) v socialnovarstvenih zavodih, zato so naše dejavnosti trenutno prednostno usmerjene na to področje.
Glede na trenutne družbene razmere, zlasti na področju zdravstva, staranja prebivalstva ter pomanjkanja delovne sile in strokovnih delavcev, pa ocenjujem, da bo moral zdravstveni inšpektorat obdržati prednostno usmeritev na področju zdravstva. Posebno pozornost in s tem prednostne naloge usmerjamo še na področja, ki so predvsem pomembna za javni interes kot npr. prehranska dopolnila, kozmetika in igrače.
Izvedba nalog Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije na posameznih področjih ni možna brez sodelovanja z drugimi institucijami oz. organizacijami. Inšpektorat zelo dobro sodeluje z drugimi inšpekcijskimi organi, policijo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Odlično sodelujemo tudi z različnimi zbornicami, združenji, predstavniki (npr. z Zdravniško zbornico Slovenije, Zbornico zdravstvene in babiške nege, Združenjem fizioterapevtov Slovenije, Zbornico sanitarnih inženirjev Slovenije, Zastopnikom pacientovih pravic itn.). V procesu izobraževanja in usposabljanja sodelujemo z različnimi institucijami, kot sta Zdravstvena fakulteta v Ljubljani in Gospodarska zbornica Slovenije. Dobro sodelovanje je osnova za uspešno in učinkovito delovanje ZIRS.
Na kakšen način zdravstveni inšpektorat uvaja digitalizacijo in inovacije v svoje delovanje?
Izvajanje nalog inšpektorata ni možno brez spremljanja inovacij in uvajanja nujno potrebnih digitalizacij v naše delovanje. To ni več vprašanje, ali »hočemo«, ampak enostavno »moramo«. Uspešnost in hitrost opravljenih nalog je boljša v primeru pravočasnega odziva na nove dosežke digitalizacije. Na ZIRS se trudimo spremljati in sprejemati ustrezne digitalne postopke. To je odvisno predvsem od zaposlenih in razpoložljivih finančnih sredstev. Primer dobre prakse pri nas je zelo hiter odziv na sprejeti zakon, ki določa vračilo covidnih glob , v povezavi s tem pa tudi posodobitev informacijskega sistema, ki nam omogoča varno, natančno in hitro obravnavo. Skupaj z Ministrstvom za digitalno izobrazbo RS sodelujemo pri projektu Skrinja, ki je naš dolgoročni cilj. Omenjeni projekt temelji na odločanju na podlagi elektronskih podatkov. Uvedena bo podatkovna analitika kot nov način delovanja na vseh ravneh odločanja.
Kako zdravstveni inšpektorat prispeva k ozaveščanju in izvajanju preventivnih ukrepov za izboljšanje javnega zdravja?
Poleg nadzornih nalog, ki so primarna naloga inšpekcije, je dejavnost ZIRS usmerjena tudi v izvajanja preventivnih ukrepov, ozaveščanje prebivalstva in varovanje javnega zdravja:
-
odgovarjamo na vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije,
-
s pomočjo medijev in naše spletne strani obveščamo javnost o ugotovljenih nepravilnostih in opozarjamo na tveganja,
-
v okviru sodelovanja z drugimi organi in institucijami predstavljamo naše ugotovitve, opozarjamo na neskladja in tveganja (sodelujemo pri pripravi zakonodaje, ki je v pristojnosti organa, odzivamo se na povabila za sodelovanje v medijih in pri izobraževanju).
Kateri so trenutno največji izzivi, s katerimi se sooča zdravstveni inšpektorat, in kakšni so načrti za prihodnost?
Samo delo na inšpekciji je vedno izziv. Poleg rednega oz. načrtovanega dela vsakodnevno dobivamo precejšnje število različnih prijav, ki so ali pa niso v pristojnosti organa. Kot vemo, se razmere v svetu in državi lahko hitro spremenijo (spomnimo na epidemijo covida-19, poplave in neurja). Inšpektor ob prihodu v službo ne ve, ali bo dejansko opravil delo, ki ga je načrtoval. Izziv in s tem tudi obremenitev za inšpektorja je potreba po hitrem oz. takojšnjem odzivu na trenutne okoliščine, ki se hitro spreminjajo. Izziv vodstva je zagotoviti in obdržati ustrezne delavce ter na ta način izpolniti zastavljene cilje. Kratkoročni načrti so odvisni od ocen tveganj, usmeritev ministrstva, sprejetja in dopolnitev zakonodaje v pristojnosti organa, političnih odločitev. Dolgoročni načrti, s katerimi sem začel mandat, so usmerjeni v povečanje zadovoljstva zaposlenih in uvajanje postopkov poslovanja, ki bodo olajšali delo zaposlenih in izboljšali produktivnost. Posebna pozornost je usmerjena posodabljanju informacijskega sistema in izobraževanju zaposlenih.
Kakšno vlogo imajo praktične izkušnje v procesu izobraževanja sanitarnih inženirjev in kako si lahko študenti pridobijo te izkušnje med študijem?
Znanje, ki ga študenti sanitarnega inženirstva pridobijo med študijem, je zelo široko in jim omogoča hitro prilagoditev v novih službah. Praktične izkušnje v procesu izobraževanja sanitarnih inženirjev na različnih področjih so zelo pomembne v smislu, da študenti spoznajo posamezno vrsto dela, kar jim omogoča lažje odločanje pri nadaljnjem študiju in iskanju službe. Na inšpektoratu smo ob izvajanju praktičnega pouka spoznali, da so bili nekateri študenti navdušeni nad delom zdravstvenega inšpektorja, drugi so povedali, da jih delo inšpektorja ne zanima oz. ga nikoli ne bi opravljali. Ljudje smo si različni in prav je, da opravljamo delo, ki nas veseli. Študentom svetujem, da obvezno prakso in priložnostno delo opravljajo pri različnih delodajalcih ter na ta način širijo razgledanost in dobijo čim več potrebnih informacij za nadaljnje življenjske odločitve.
Katere ključne veščine in kompetence bi morali študenti razviti med študijem, da bi bili uspešni v vlogi zdravstvenega inšpektorja? Kako tehnološki napredek vpliva na delo zdravstvenega inšpektorja in katere tehnološke veščine so še posebej pomembne?
Za uspešno opravljanje dela mora vsak zaposleni čutiti notranje zadovoljstvo in biti pripravljen na nove izzive. Osnova za uspešno delo je to, da zaposleni z veseljem prihajajo v službo. Zaposleni na ZIRS, ki opravljajo delo inšpektorja, imajo različno formalno izobrazbo. To so večinoma diplomirani sanitarni inženirji, univerzitetni diplomirani pravniki, univerzitetni diplomirani živilski tehnologi, diplomirane medicinske sestre. Vsak od zaposlenih je individuum, ki ima svoje prednosti in slabosti. Poleg ključnih lastnosti, kot sta poštenost in pravičnost, ki sta za mene osnovni vrlini posameznika, je za dobrega inšpektorja pomembna tudi pripravljenost na učenje in vztrajnost. Če se vaše vprašanje nanaša na študij sanitarnega inženirstva, potem se moj odgovor glasi: študent mora razviti veščine samostojnega raziskovalnega dela in kompetence pri razumevanju zakonodaje in pisanju pravnih aktov (upravnih in prekrškovnih odločb, sklepov).
Delo inšpektorja zahteva spremljanje tehnološkega napredka in tehnološke veščine, od katerih so pogosto odvisne ugotovitve inšpekcijskega nadzora. Naj kot primer navedem pregled spletnih strani nosilcev dejavnosti prehranskih dopolnil in izvedbo različnih postopkov za pridobitev vseh potrebnih dokazil in podatkov za uspešno ukrepanje.
Izzivi v poklicu: Kateri so trenutno največji izzivi pri opravljanju poklica zdravstvenega inšpektorja in kako študij pripravi bodoče profesionalce na soočanje s temi izzivi?
Izzivi pri opravljanju poklica zdravstvenega inšpektorja so odvisni od samega inšpektorja in njegovih predhodno pridobljenih znanj. Izzivi so večinoma povezani s pridobljeno izobrazbo in delom, ki je bilo opravljano pred zaposlitvijo na ZIRS. Nekaterim inšpektorjem je v izziv pisanje pravnih aktov (upravno in prekrškovno ukrepanje), drugim pa izvedba nadzora na strokovnih področjih (pitna voda, zdravstvo, prehranska dopolnila). Prepričan sem, da je pravi izziv pri opravljanju poklica zdravstvenega inšpektorja istočasno obvladovanje večjega števila nadzorovanih področij. V takšnih primerih se pokaže dobra organiziranost zdravstvenega inšpektorata, ki poskrbi za podporo in pomoč inšpektorjem.
Če se vaše vprašanje nanaša na študij sanitarnega inženirstva, potem lahko ponovim svoj prejšnji odgovor: študent mora razviti veščine samostojnega raziskovalnega dela s poudarkom na razumevanju zakonodaje in pisanju pravnih aktov.
