Intervju s kolegom sanitarnim inženirjem, direktorjem Zavoda za javno zdravje iz Reke, Hrvaška

Z veseljem vam predstavljamo ekskluzivni intervju z doc. dr. sc. Željkom Linšakom, diplomiranim sanitarnim inženirjem in direktorjem Zavoda za javno zdravje iz Reke na Hrvaškem. Intervju je bil izveden ob praznovanju 60. obletnice Oddelka za sanitarno inženirstvo ter Slovenskih dnevih sanitarnega inženirstva 2024. V pogovoru, ki ga je vodil Aleš Krulec, predsednik Zbornice sanitarnih inženirjev Slovenije, je dr. Linšak delil svoje vpoglede in izkušnje o trenutnem stanju, prihodnjem razvoju in ključnih izzivih sanitarnega inženirstva na Hrvaškem. Poudaril je pomembnost preventive, vlogo novih tehnologij ter vpliv pandemije COVID-19 na področje javnega zdravja. Njegove misli in pobude nudijo dragocen vpogled v prizadevanja za izboljšanje sanitarnega inženirstva ter javnega zdravja v regiji.

Sanitarno inženirstvo na Hrvaškem je trenutno na najvišji ravni od osamosvojitve Hrvaške. Pomembno vlogo pri tem, kar imamo danes, so odigrali nekateri kolegi, ki so po zaključku študija v Reki v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začeli dolgotrajen in mukotrpen proces priznavanja in pomena sanitarnega inženirstva. Z ustanovitvijo strokovnih združenj najprej v Reki, nato pa v Zagrebu, ter dovolj številčno kritično maso sanitarnih inženirjev smo dosegli, da je bila 20 let kasneje ustanovljena zbornica, ki sistematično skrbi za napredek sanitarnega inženirstva. Veliko kolegic in kolegov je vložilo osebni in strokovni trud v teh nekaj več kot treh desetletjih, da lahko danes rečemo, da je sanitarno inženirstvona Hrvaškem  na zavidljivi ravni.

Kako vidite razvoj sanitarnega inženirstva v naslednjih 5 do 10 letih v kontekstu javnega zdravstva?

Seveda bo potrebno še veliko truda, predvsem s strani mlajših kolegov, da ob pomoči izkušenejših dodatno okrepimo status sanitarnega inženirstva v vseh družbenih strukturah. V javnem zdravstvu obstaja prostor za izboljšave sanitarnega inženirstva v bolnišničnih sistemih, kjer je cela vrsta nalog, ki bi jih lahko uspešno izvajali sanitarni inženirji, na primer bolnišnične okužbe, nadzor nad izvajanjem protiepidemioloških ukrepov, interni sanitarni nadzor, upravljanje z odpadki, fizikalni dejavniki tveganj itd. Prav tako bi krepitev zdravstvene administracije s sanitarnim inženirstvom prispevala k večjim vlaganjem v preventivo in s tem povečanju kakovosti javnega zdravstva.

Katere so po vašem mnenju ključne ovire za večji napredek sanitarnega inženirstva na Hrvaškem in kako jih nameravate nasloviti?

Ključnih ovir morda ni več. Te smo rešili. Sedaj ostajajo samo fine prilagoditve, na primer zakonske rešitve, s katerimi bi bilo sanitarno inženirstvo organizirano v samostojni in ločeni zbornici ali pa vključitev sanitarnega inženirstva kot enakovredne zdravstvene stroke na tistih področjih, kjer imamo enakovredna znanja in veščine. V vseh strukturah, ne samo v zdravstvu. Dobro organiziran sistem vrednotenja sanitarnega inženirstva, po mnenju visokošolskega sistema, še vedno potrebuje napredek v zdravstvenem sistemu. Realni sektor je najbolj izzivalen in tam naši kolegi potrebujejo največjo podporo.

Kakšen vpliv pričakujete od novih tehnologij na sanitarno inženirstvo? Ali obstajajo določene tehnologije, ki jih posebej spremljate ali nameravate implementirati?

Ni tehnologije, ki ne bi vplivala na sanitarno inženirstvo. Vse, kar se dogaja okoli nas, vpliva na okolje, okolje pa na živi svet. Prav to je predmet našega zanimanja. Od nanodelcev do umetne inteligence je vse prepleteno s sanitarnim inženirstvom in v vseh navedenih novih tehnologijah imajo naši kolegi svoj strokovni interes ter znanja in veščine, ki so jih pridobili, morda ne s študijem, zagotovo pa z dodatnim vlaganjem.

Ali lahko delite nekatere od iniciativ ali projektov, ki jih trenutno vodi vaš Zavod in so usmerjeni v izboljšanje sanitarnega inženirstva?

Veliko projektov skoraj vsakodnevno naši kolegi v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi in nezdravstvenimi strokovnjaki načrtujejo in iščejo vire financiranja. Za vse projekte je potreben timski delo in samo tako lahko uspešno načrtujemo in izvajamo aktivnosti. Certifikacija destinacije zdravja, trajnostno upravljanje marin, projekti o figah, ribogojnicah, prediktivni model izboljšanja monitoringa kakovosti morja, vpliv podnebnih sprememb v turističnih nastanitvah, raziskovanje kakovosti vode in sedimentov so samo nekatere od iniciativ in projektov, ki so pripravljeni v sodelovanju z znanstveno skupnostjo in so usmerjeni k krepitvi zmogljivosti sanitarnega inženirstva, a ne samo sanitarnega inženirstva.

Kako Zavod načrtuje zagotoviti dovolj strokovnjakov s področja sanitarnega inženirstva za prihodnje potrebe? Ali obstajajo programi usposabljanja ali partnerstva z izobraževalnimi ustanovami?

Zavod ima veliko prednost, saj je danes skoraj polovica predavateljev, ki predavajo na Medicinski fakulteti Univerze v Reki, kjer obstaja študij sanitarnega inženirstva, zaposlenih na Zavodu. Zaposleni Zavoda, ki so hkrati tudi predavatelji na Fakulteti, opravljajo delovne naloge kot enoten in nedeljiv delovni proces zdravstvene in znanstveno-pedagoške dejavnosti. Nekateri zaposleni Zavoda so danes prodekani, predstojniki, vodje različnih študijev in komisij na Fakulteti. Seveda za vse to obstaja medsebojni Sporazum med Medicinsko fakulteto in Zavodom. Zavod je izobraževalna in strokovna baza ne samo Medicinske fakultete, temveč tudi Fakultete za zdravstvene študije, Oddelka za fiziko, Oddelka za biotehnologijo. Pri nas prakso in vaje opravljajo bodoči sanitarni tehniki in inženirji, pa tudi kemični in okoljski tehniki, biotehnologi itd. V prihodnosti bodo tudi ustanove za izobraževanje odraslih za različne izobraževalne programe, kot so sanitarni tehniki, izobraževale svoje kadre prav pri nas na Zavodu.

Na kakšen način izkušnja pandemije COVID-19 vpliva na pristop in politiko v sanitarnem inženirstvu na Hrvaškem?

Med pandemijo COVID-19 smo se veliko naučili. Ta znanja so zagotovo vplivala na pristop in politiko sanitarnega inženirstva na Hrvaškem. Pokazali smo svoje znanje in veščine, okrepili svoje položaje v zdravstvenem sistemu in po začetnem strahu se izkazali kot profesionalci in nosilci protiepidemičnih ukrepov. Seveda nismo bili sami, ampak smo skupaj z ostalimi zdravstvenimi delavci premagali COVID-19.

Kakšna je vaša vizija za Zavod za javno zdravstvo Reka v kontekstu izboljšanja javnega zdravstva in s tem tudi sanitarnega inženirstva?

Vizija Zavoda je biti vodilna ustanova v zagotavljanju visokokakovostnih javnozdravstvenih storitev. Zavod kot javnozdravstvena ustanova vlaga v razvoj javnozdravstvenih storitev in dvig zdravstvenega standarda za vse naše državljane. Prav vlaganje v javno zdravstvo dokazano največ prispeva k gospodarski rasti in razvoju od vseh oblik zdravstvene potrošnje. Kakovost javnozdravstvene zaščite je odvisna od kompetenc in zadovoljstva javnozdravstvenih delavcev. Zato so zelo pomemben del javnozdravstvenega sistema prav naši delavci, vključno s sanitarnimi inženirji. Z vlaganjem v njih posredno vplivamo in vlagamo v zdravje vseh državljanov naše županije.

Ali obstajajo specifični izzivi ali priložnosti za sanitarno inženirstvo na območju Reke, ki se razlikujejo od ostalih delov Hrvaške?

Na območju Reke in Primorsko-goranske županije obstajajo priložnosti za sanitarno inženirstvo, saj je prav sanitarno inženirstvo v sodobni Hrvaški nastalo v Reki, kjer je dosežen najvišji nivo razvoja. Sinergija Medicinske fakultete, Zavoda, regionalne in lokalne samouprave ter realnega sektorja v Primorsko-goranski županiji dosega najvišjo raven. Sanitarni inženirji so prisotni ne le na Fakulteti in Zavodu ter v inšpekciji, ampak tudi v Županiji, Mestni občini Reka, komunalnih podjetjih, DDD podjetjih, ladjedelniški in naftni industriji, prehrambeni in farmacevtski industriji. Skoraj ni področja v Županiji, kjer ne bi našli sanitarnega inženirstva. Takšno angažiranost je potrebno zagotoviti tudi v ostalih delih Hrvaške, za kar moramo vsi skupaj delati.

Ali lahko izpostavite kakšen nedavni projekt ali iniciativo, v kateri je Zavod odigral ključno vlogo in ki demonstrira zavezanost k izboljšanju sanitarnega inženirstva v skupnosti?

Vsakodnevno demonstriramo zavezanost k izboljšanju sanitarnega inženirstva v skupnosti. Tako smo obeležili Svetovni dan zdravja s svečano sejo Strokovnega sveta Zavoda, kjer smo nagradili kolega sanitarnega inženirja, ki je med prvimi priskočil na pomoč pri sanaciji ekološke katastrofe v Osijeku. Brezplačno smo izobraževali zasebne najemodajalce o priporočilih za pravilno vzdrževanje bazenskih voda po celotni Primorsko-goranski županiji. Ob Svetovnem dnevu voda smo v parku Medicinske fakultete uvedli v uporabo Med-Ri pipo.

Kakšno sporočilo bi želeli poslati mladim strokovnjakom, ki razmišljajo o karieri v sanitarnem inženirstvu na Hrvaškem?

Prvo predavanje študentom sanitarnega inženirstva v 2. letniku študija pri predmetu Zakonski predpisi v sanitarnem nadzoru posvetim bodočim sanitarnim inženirjem. Predstavim jim prednosti in izzive, ki jih čakajo v nadaljevanju študija in bodoči zaposlitvi. Govorim iz osebnih izkušenj kot sanitarni tehnik, sanitarni inženir, predavatelj na Fakulteti in direktor Zavoda. Pomen sanitarnega inženirstva je neizmeren, meja pa je tam, kjer si jo sami postavijo. Lahko postanejo, kar koli želijo – strokovnjaki, znanstveniki, zdravstveni delavci – vendar morajo imeti vizijo, biti vztrajni in biti del ekipe, saj je sanitarno inženirstvo timsko delo, a tudi osebna odgovornost.