“Imaš 2 roki. Eno da potegneš sebe navzgor in drugo, da pomagaš navzgor nekomu drugemu. Pomembno je da si kolegi v poklicu pomagamo in skupaj rastemo kot skupnost – ne bodimo preveč tekmovalni. Le tako se zgodi napredek.”
Andreja Klavžar, dipl. san. inž.
Sogovornica je okoljska strokovnjakinja, ki je svojo akademsko pot na Oddelku za sanitarno inženirstvo Zdravstvene fakultete v Ljubljani zaključila leta 2016 z diplomsko nalogo »Ocena vrednosti ozadja koncentracij kovin v jezerih z uporabo prostorsko obširnih podatkovnih zbirk«. Diplomsko delo je pripravila v sodelovanju s švedsko univerzo SLU v Uppsali. Pred kratkim je v tujini nadaljevala s podiplomskim študijem na področju analize okoljskih tveganj, svoje znanje pa je dodatno izpopolnjevala s predmeti ter usposabljanji s področja geologije, varstva voda, upravnega postopka in okoljske zakonodaje.
Svojo poklicno pot je začela že leta 2014 na Švedskem v podjetju Svenska Waterman, kjer se je ukvarjala s čistilnimi napravami za pitno vodo, s poudarkom na tehnologiji desalinacije z reverzno osmozo. Med letoma 2018 in 2021 je delovala kot vodja produkcije in namestnica izvršnega direktorja v podjetju FBSciences Europe Filial, kjer je bila odgovorna za filtracijo površinske vode na industrijski ravni. Po krajšem premoru zaradi materinstva se je leta 2022 zaposlila kot okoljska inšpektorica pri Söderåsens miljöförbund, kjer trenutno opravlja nadzor nad ravnanjem z okoljem in potencialno onesnaženimi območji.
Njeno trenutno delovno mesto (Inšpektorica za nadzor ravnanja z okoljem in onesnaženimi območji) obsega okoljski nadzor industrijskih objektov, nadzor ravnanja s pitno in odpadno vodo, pa tudi kompleksnejši nadzor industrijskih objektov po direktivi IED, 2010/75/EU.
Njena poklicna pot je vse prej kot običajna za strokovnjakinjo s področja sanitarnega inženirstva. Posebej zanimiv je njen zadnji karierni preskok, ko se je odločila zapustiti industrijsko okolje in se podati v vode okoljskega nadzora. Kot sama pravi, je bila to zanjo precejšnja sprememba, saj je prej vedno zavračala misel na inšpekcijsko delo zaradi svoje natančne, včasih celo »pikolovske« narave. Dodaten izziv ji vsekakor predstavlja dejstvo, da svoje delo opravlja v tujem jeziku, na Švedskem, kar daje njeni zgodbi še posebno dimenzijo. Prav ta nekonvencionalna pot in pripravljenost za premikanje osebnih meja sta temi, ki jih bomo naslovili v najinem pogovoru.
INTERVJU:
Katere strokovne naloge opravljate na trenutnem delovnem mestu?
Moje delovne naloge so razdeljene na dva glavna sklopa: nadzor industrijskih objektov (60 %) in delo s potencialno onesnaženimi območji (40 %). Pri nadzoru industrijskih objektov opravljam inšpekcijske preglede, pregledujem letna okoljska poročila, obravnavam prijave novih industrijskih objektov in prijave kršitev, izvajam zunanje izobraževanje ter sodelujem pri projektih na regionalni ravni. Delo s potencialno onesnaženimi območji zajema obravnavo različnih lokacij, kot so stare deponije, kemične čistilnice, objekti težke industrije, industrije topil ter gasilska vadbišča s poudarkom na problematiki per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS). Poleg tega se ukvarjam tudi z ravnanjem z odpadnimi masami pri izkopih, gradbenimi materiali in njihovo ponovno uporabo.
Na katero od področji sanitarnega inženirstva bi vsebinsko umestili vaše trenutno delo?
Zdravstvena ekologija in področje ocenjevanja ter obvladovanja tveganj.
Kakšen je pogled delovnega okolja kjer trenutno delate na vaš strokovni profil? Ali soroden profil obstaja v državi, kjer trenutno delate, in kako se razlikuje od slovenske različice?
Lahko rečem, da je moj širok strokovni profil v trenutnem delovnem okolju zelo cenjen. Sanitarno inženirstvo namreč ponuja obsežno teoretično znanje, ki v kombinaciji s praktičnimi izkušnjami pridobi še dodatno vrednost. Nadrejenim je posebej zanimiva naša sposobnost jasnega izražanja zahtev in učinkovitega komuniciranja. To je še posebej pomembno v švedskem okolju, kjer se v izobraževalnem procesu manj pozornosti posveča pisanju odločb z zahtevami po ukrepih ali prepovedih obratovanja ter praktičnemu izvajanju prepovedi. Pogosto se zato novi inšpektorji soočajo s težavami pri izdajanju prepovedi ali odločb o ukrepih, saj poskušajo zadeve reševati predvsem po mirni poti. V tem pogledu nam naša izobrazba daje dobro osnovo za praktično delo.
Na Švedskem obstaja podoben profil »Miljö- och hälsoskydd ingenjör« (Inženir za zaščito okolja in zdravja ljudi). Glavna razlika med slovenskim in švedskim izobraževanjem je v obsegu ur, namenjenih okoljski zakonodaji in njeni praktični uporabi pri pisanju odločb. Medtem ko je na Švedskem poudarek na teoretični pripravi, smo v Sloveniji med študijem veliko časa posvetili praktičnemu pisanju odločb in uporabi zakonodaje. Po drugi strani švedski program glede na njegov učni načrt ponuja temeljitejšo izobrazbo na področju geologije ter prepoznavanja in obravnave onesnaženih območij.
Kako je potekal proces priznavanja vaše izobrazbe v tujini? S kakšnimi izzivi ste se srečali pri tem?
Na Švedskem imamo urad, ki izvaja presoje v tujini pridobljene izobrazbe na srednji in visokošolski ravni (Universitets- och högskolerådet). Dejansko potrebuješ samo prevod originala diplomske listine in priloge v angleškem ali švedskem jeziku. Po okvirno pol leta dobiš domov odločbo z oceno ravni priznane izobrazbe in kaj je švedski soroden profil. Na Švedskem nimajo strokovnega izpita za ta profil.
Kaj je bil izhodiščni povod za vaš odhod v tujino in potem razlog, da ste tam tudi ostali?
V Skandinavijo me je sprva pripeljala kombinacija osebne želje po življenju v tej regiji in takratna partnerska zveza. Čeprav se partnerstvo ni obdržalo, je naklonjenost do skandinavskega načina življenja ostala. Najbolj me je pritegnilo dejstvo, da sem kot ženska lahko povsem enakopravna v delovnem okolju. Pri razporejanju nalog ni bilo razlik med spoloma – tudi najzahtevnejše naloge so bile enakovredno porazdeljene. Navdušilo me je tudi zaupanje, ki ga izkazujejo mladim inženirjem. Ni potrebe po dolgotrajnem dokazovanju v senci starejših kolegov, če imaš željo in voljo pokazati svoje sposobnosti, lahko to storiš že na začetku kariere.
Kako je ta izkušnja vplivala na vaš osebni in strokovni razvoj?
Glede na to da prihajam iz majhne slovenske vasice in skromne delavske družine, je bila ta izkušnja ključna za moj osebni razvoj. Zahtevala je veliko dela na sebi, predvsem pri sprejemanju sebe v novih, včasih precej »velikih čevljih«. Naučila sem se izražati svoje zamisli, ideje in mnenja tudi v situacijah, ko sem se počutila kot neveden začetnik. Postopoma sem spoznala, da starejši kolegi dejansko prisluhnejo in upoštevajo moje predloge – nekaj, česar v Sloveniji nisem nikoli izkusila.
Izkušnja mi je pomagala prepoznati in izkoristiti določene prednosti, povezane z mojim poreklom, ki jih moji švedski kolegi nimajo. Na primer, komunikacijske spretnosti v zahtevnih situacijah. Medtem ko se moji kolegi pogosto izogibajo neposredni komunikaciji v konfliktnih situacijah in jih raje rešujejo preko elektronske pošte, jaz kot slovenka nimam težav z osebnim pristopom, ki se praviloma izkaže za učinkovitejšega. Na strokovnem področju mi je delo na Švedskem prineslo širino in poglobljeno razumevanje stroke. Imela sem priložnost opravljati delovne naloge, ki bi v Sloveniji verjetno ostale izven mojega dosega.
Kje vidite prednosti in kje omejitve sanitarnega inženirja v kontekstu vaše dosedanje poklicne poti?
Glavna prednost sanitarnega inženirja je širina profila, ki pa hkrati predstavlja tudi njegovo največjo omejitev, saj gre pogosto za površinsko znanje po načelu »vsega po malo«. Na Švedskem je ta omejitev lažje premostljiva, saj sistem omogoča izpopolnjevanje znanja z izbirnimi predmeti na različnih fakultetah, pod pogojem, da izpolnjuješ njihove kriterije glede znanja jezika in ravni izobrazbe. V mojem primeru se je pokazala potreba po poglobljenem znanju na več področjih: geologiji, ravnanju z meteorno vodo, ravnanju z odpadno vodo ter posebej na področju ravnanja z odpadki, kjer je bil poudarek predvsem na odpadnih masah, kot so gradbeni material in izkopi.
Ste tudi prostovoljka in vaše dosedanje prostovoljno delo je delno prav tako povezano s strokovno tematiko. Nam lahko opišete to izkušnjo?
Kot izredna študentka, ki ob delu občasno opravlja dodatne predmete in podiplomski študij, sem sodelovala pri aktivnostih za otroke. Namen teh aktivnosti je bil predstaviti zakone kemije in osnove ravnanja z okoljem na otrokom razumljiv način. Posebej navdušujoče je bilo opazovati radovedne obraze otrok med izvajanjem različnih kemijskih poskusov. Danes se moje prostovoljno delo nekoliko razlikuje od prejšnjega. V okviru svoje poklicne poti se zdaj posvečam predvsem osveščanju prebivalcev naše regije o ravnanju z odpadnimi masami in z njimi povezanimi PFAS-i.
Kakšna so bila sicer vaša pričakovanja, ko ste bila še študentka? Kako se spominjate tistih časov? Ste se morda v vaši strokovni karieri lotili področji, za katere ste v času študija morda smatrali, da se jih zagotovo ne boste?
Kot študentka sem vedno govorila: »Inšpektor? Jaz? Nikoli!« A kot pravijo – zarečenega kruha se največ poje. Moja pričakovanja so bila drugačna; želela sem postati raziskovalka in delati z različnimi tehnikami čiščenja odpadne vode ter prispevati nekaj novega. Če bi takrat razumela svojo moč in zagnanost tako, kot ju danes, bi moja karierna pot verjetno res šla v to smer. Vendar sem se, kot sem že omenila pri osebnem razvoju, takrat precej borila s svojo samopodobo. Poleg tega nisem imela mentorja, ki bi me »videl« in usmerjal, saj takšne teme doma niso bile aktualne. Prav zato želim poudariti pomembno sporočilo za učitelje – ključno je, da pri študentih prepoznate več kot le tisto, kar je očitno na prvi pogled.
Katere strokovne izzive predvidevate v vaši panogi v naslednjih letih in kako se nanje pripravljate?
Eden največjih izzivov našega časa je zagotovo sanacija starih bremen, na primer omejevanje širjenja onesnažil iz zemlje v podtalnico. Trajnostno ravnanje z onesnazenimi izkopnimi masami, še posebej masami, ki so onesnažene s PFAS-i, je zelo velik ekonomski izziv.
Danes najdemo PFAS in tudi mikroplastiko povsod – študije so jih odkrile tako v sklepni tekočini kolen kot v možganih in plodovni vodi. Ključni izzivi povezani s PFAS in varovanjem zdravja ljudi so:
- Zmanjšanje prisotnosti PFAS v živilih, okrepitev nadzora materialov, ki prihajajo v stik z živili ter omejitev uvoz izdelkov z visoko vsebnostjo teh snovi.
- Ozaveščanje potrošnikov
Izdelki ki ne vsebujejo PFAS so velikokrat vsaj 30% dražji. Kako v poplavi modnih smernic prepričati ljudi da ne kupujejo izdelkov na Temu, Ali Express in podobno? Ključni izziv je ozaveščanje potrošnikov o zmanjšanju nakupa poceni izdelkov z »vzhoda« – težava namreč ni le v njihovem vplivu na zdravje posameznika, ampak tudi v tem, da na neki točki postanejo okoljski odpadek. Menim da je nujno, da potrošniki razumejo problematiko oralnega vnosa PFAS kemikalij pri otrocih preko igrač ali dermalnega vnosa PFAS preko oblačil.
Pomembno je tudi reševanje problematike PAH onesnažil, ki se pojavljalo v največji meri na področju starih plinarn, objektov za predelavo goriv in proizvodnje koksa, pa tudi v odpadnem asfaltu in kot zaščitna sredstva za les. To sta Kreozot (zmes fenola in fenolovih etrov, ki ju pridobivajo iz lesnega in premogovega katrana) in kreozotna impregnacija lesa na starih železniški pragovih. Ko na terenu naletim na kup teh pragov, se pogosto spomnim, kako imajo isti značilen vonj kot železniška postaja v Ljubljani :).
Izziv so vsekakor tudi zobozdravniške ambulante in onesnaženje z amalgamom v ceveh za odpadno vodo – ne vem, ali se te cevi v Sloveniji sploh sanirajo. Prav tako ostaja pereča težava kemičnih čistilnic in uporabe kloriranih topil, kar je vsaj pri nas velik problem, še posebej na območjih, kot je Kras. Ker so ta onesnažila gostejša od vode, se usedajo globoko v kamninske razpoke pod površjem zemlje, zaradi česar je njihova sanacija še toliko bolj zahtevna. Prav tako ne smemo pozabiti starih deponij. Te bodo skoraj zagotovo en zajeten zalogaj.
Jaz se na te izzive pripravljam tako da se izobražujem in poskušam biti na tekočem.
Kaj bi svetovali trenutnim študentom sanitarnega inženirstva, ki razmišljajo o mednarodni karieri?
Samo pojdite, svet je velik in potrebuje vaše znanje. Pomembno pa je da dobro premislite kje želite biti čez 5 ali 10 let. Naj vas ne vodi želja po zaslužku ali beg pred Slovenijo. Naj vas vodi želja po osebni in profesionalni izpolnitvi.
