Dne 13. 9. 2023 je bila na splošnih in neposrednih volitvah dekana Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje od 1.1.2024 do 31.12.2027, izglasovana doc. dr. Martina Oder, dipl. san. inž.
Izmed štirih kandidatov je večinsko podporo prejela že v prvem krogu. Kolegici čestitamo in ji želimo vse dobro na funkciji, ki jo bo prevzela v začetku naslednjega leta. Vas pa vabimo, da si v nadaljevanju preberete kratek intervju z njo.
Iskrene čestitke za izvolitev v dekanjo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Zgodovina se piše na novo. Ste prva dekanja Zdravstvene fakultete v Sloveniji iz vrst sanitarnih inženirjev. Kaj vas je pritegnilo, da kandidrate?
Hvala za čestitke. Pred štirimi leti mi je trenutni dekan Zdravstvene fakultete ponudil funkcijo prodekanje, ki jo opravljam še danes. Ko je bil letos maja objavljen sklep o začetku kandidacijskega postopka za dekana, so me posamezniki, tako iz vrst visokošolskih učiteljev in sodelavcev, kot tudi sodelavci iz skupnih služb začeli spodbujati h kandidaturi. Očitno sem kot prodekanja pridobila zaupanje sodelavcev. Odločitev ni bila lahka, ampak po tehtnem razmisleku sem se odločila, da kandidiram.
Kakšne bodo vaše prednostne naloge pri vodenju Zdravstvene fakultete in kako nameravate doseči zastavljene cilje?
Kot dekanja se bom zavzemala za razvoj fakultete na pedagoškem, znanstveno raziskovalnem ter strokovnem področju. Poslanstvo zdravstvenih poklicev postaja v moderni družbi vse bolj vplivno, zato sta preplet in rast pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela pomembna. Vendar dobri rezultati niso odvisni samo od vodstva fakultete, za doseganje le-teh smo pomembni tako pedagogi, raziskovalci, strokovne službe, študenti ter zunanji sodelavci. S sodelovanjem, timskim delom in medsebojno podporo je mogoče ustvariti kakovostno delovno klimo in dosegati odlične rezultate.
Kakšna je vaša vizija glede mednarodnih sodelovanj na področju sanitarnega inženirstva in izmenjave študentov ter profesorjev na fakulteti?
Mednarodne izmenjave zaposlenih in študentov potekajo že sedaj. V zadnjih letih smo podpisali nekaj novih sporazumov o sodelovanju s tujimi fakultetami in glede na velik interes študentov, da del svojega izobraževanja opravijo v tujini, bo potrebno to mrežo s tujino še povečati. Študenti sanitarnega inženirstva se namreč prijavljajo v tako velikem številu, da vsem ne moremo zagotoviti študentske izmenjave, vsaj ne tam, kjer bi si želeli. Nekatere univerze so namreč bolj zaželene kot druge, zato na nekaterih ostanejo mesta nezasedena.
Kako nameravate spodbujati strokovno in raziskovalno dejavnost na fakulteti in razvijati nove pristope k reševanju problemov v sanitarnem inženirstvu?
Strokovna in raziskovalna dejavnost se po mojem mnenju morata prepletati, zato na študijskem programu sanitarno inženirstvo študente vključujemo tudi v projektno delo. Vsako leto so objavljeni razpisi za t. i. študentske projekte, kjer študenti poleg pridobivanja novih znanj iz strokovnega področja dobijo tudi izkušnjo sodelovanja na projektih. Poleg tega, vključujemo študente tudi pri ostalih projektih (tudi mednarodnih).
Kakšen je vaš načrt za izboljšanje povezav med fakulteto in gospodarstvom, da bi študentom zagotovili priložnosti za praktično izkušnjo?
Študijski program sanitarno inženirstvo ima 540 ur praktičnega usposabljanja in od tega imajo študenti možnost opravljati strokovno prakso tudi v različnih gospodarskih družbah. V zadnjem sklopu praktičnega strokovnega usposabljanja jih spodbujamo, da si sami najdejo podjetja in organizacije, kjer želijo opraviti strokovno prakso. To se je izkazalo za zelo dobro, saj veliko študentov na ta način dobi tudi svojo prvo zaposlitev. S svojim znanjem namreč tako navdušijo mentorje na praksi, da nekatere po diplomiranju zaposlijo. Poleg tega na fakulteti potekajo tudi projekti, ki so financirani iz gospodarstva in pri njih sodelujejo tudi študenti.
Kako boste podpirali študente pri razvoju praktičnih veščin in izkušenj ter pripravili naslednjo generacijo strokovnjakov v sanitarnem inženirstvu?
Na fakulteti se že sedaj trudimo ostati v koraku s časom. Zavedamo se, da se tudi na našem strokovnem področju dogajajo spremembe, zato redno skrbimo za posodabljanje učnih vsebin. Pomembno se mi zdi vključevanje strokovnjakov iz prakse tudi v študijski proces, saj se zavedam, da se teorija in praksa morata povezovati. V prihodnjih letih načrtujemo še več tega sodelovanja, saj je tudi odziv študentov zelo pozitiven. Vabljeni predavatelji iz stroke namreč veliko doprinesejo prav s svojimi izkušnjami iz terena in na ta način še bolj približajo stroko študentom. Poleg tega so številni študenti vključeni tudi v raziskovalno delo, pri čemer so nekateri zelo uspešni.
Kako boste še povečali ozaveščenost o pomenu sanitarnega inženirstva in njegovi vlogi pri varovanju okolja ter javnem zdravju? Kolegi vas že do sedaj poznano po vidnih dosežkih na tem področju.
Sanitarni inženir je že po naravi usmerjen k varovanju okolja in zdravja. Ko bodočim študentom predstavljamo naš profil, sanitarca opišemo kot ključno vez med okoljem in zdravjem. Torej, skrbimo, da človek ne bi po nepotrebnem obremenjeval okolja in seveda, kaj lahko naredimo, da okolje ne bi (preveč) negativno vplivalo na naše zdravje. Jaz, kot posameznik, nimam prav veliko moči, širšo javnost ozaveščati o pomenu sanitarnega inženirstva. To lahko naredimo le skupaj. Mi se bomo trudili čim bolj izobraziti odlične sanitarne inženirje, ki se bodo s svojim širokim znanjem dokazali na različnih področjih. Žal naš poklic običajno stopi iz ozadja v primeru izrednih razmer (požar v Kemisu, izbruhi bolezni, epidemije….), ampak marsikje se že zavedajo, da je sanitarni inženir ključnega pomena za doseganje dobrih rezultatov, pa naj bo to na področju varovanja okolja, higiene, prehrane…., v številnih institucijah.
Kako nameravate oceniti ali spremljati potrebe trga dela, gospodarstva in javne uprave ter prilagoditi izobraževalne programe, da bodo ustrezali tem potrebam na področju sanitarnega inženirstva?
Za fakulteti že sedaj deluje klub alumnov, v katerega so vključeni naši diplomanti. Spodbujala bom delovanje tega kluba, z namenom ohranjanja stikov z diplomanti tudi po odhodu na trg dela, za zagotavljanje povratnih informacij, kako izboljšati študijske programe, ki jih lahko stalno posodabljamo. Pomembno se mi zdi tudi sodelovanje z vsemi strokovnimi združenji in zbornicami, za prepoznavanje potreb trga dela, strokovnih novosti in trendov na strokovnem področju
Intervju izvedel: Aleš KRULEC