Intervju s kolegico prof. dr. sc. Sandro Pavičić Žeželj, prodekanjo Medicinske fakultete Univerze v Reki

prof. dr. sc. Sandra Pavičić Žeželj, dipl. sanit. ing.

Vabimo vas, da si v nadaljevanju preberete celoten intervju.

Po poklicu sem sanitarna inženirka, po prepričanju znanstvenica in po poslanstvu univerzitetna profesorica. Moj profesionalni razvoj se je začel s študijem sanitarnega inženirstva na Medicinski fakulteti Univerze na Reki, kasneje pa sem se dodatno izpopolnila z doktoratom iz znanstvenega področja biotehniških znanosti, znanstvenega področja  prehrambena tehnologija in znanstvene veda nutricionizem. Sem redna profesorica in prodekanka na Medicinski fakulteti Univerze na Reki, v svojem znanstvenem delu pa se ukvarjam z razmerjem med prehrano, okoljskimi dejavniki in zdravjem.
Pri svojem delu poskušam povezovati znanstveno analitičnost z jasnim javnozdravstvenim fokusom, saj verjamem, da prav ta povezava najbolj opredeljuje vlogo sanitarnega inženirja v svoji osnovi kot taki. Ključ je v varovanju zdravja ljudi skozi razumevanje in upravljanje tveganj, ki izhajajo iz okolja, prehrane in načina življenja.

Kaj je odločilno vplivalo na vašo odločitev za študij sanitarnega inženirstva in kaj vas v tej stroki še danes najbolj navdihuje?

Priklicala me je interdisciplinarnost, ki je od nekdaj značilnost te stroke. Sanitarno inženirstvo povezuje naravoslovne znanosti, medicino, javno zdravje in tehnologijo, hkrati pa nosi veliko odgovornost do družbe. Prav ta širina je vplivala na mojo odločitev. Danes me najbolj navdihuje poslanstvo stroke in sicer naša možnost, da konkretno vplivamo na kakovost življenja ljudi. Študentom pogosto ponavljam, da sanitarni inženirji nosijo »tiho odgovornost« pri varovanju zdravja prebivalstva,  javnosti je  včasih nevidno, vendar pa bistveno.

Katere prelomnice v svoji karieri bi izpostavili kot najpomembnejše za vaš strokovni in osebni razvoj?

Menim, da je nekaj trenutkov posebej zaznamovalo moj profesionalni razvoj. Prvi je bil vsekakor zaključek študija in prva zaposlitev v Zavodu za javno zdravstvo, kjer sem se prvič srečala z vlogo javnega zdravja pri varovanju zdravja in spoznala, kako širok je potencial sanitarnega inženirja. Doktorski študij s področja nutricionizma mi je odprl prostor za raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in zdravjem ter me vključil v znanstvene projekte, ki so prispevali k izgradnji mojega raziskovalnega profila. Izvolitev v naziv redne profesorice lahko izpostavim kot potrditev dolgoletnega dela v znanosti in pedagoškem procesu. In končno, funkcija prodekanke, s katero sem dobila priložnost strateško izboljševati akademski sistem in izobraževanje bodočih strokovnjakov.
Vse te prelomnice so me dodatno utrdile v prepričanju, da se vrednost sanitarnega inženirstva vedno znova potrjuje tako skozi znanost, izobraževanje in seveda realno prakso.

Kako se je po vašem mnenju skozi leta spreminjal položaj in ugled sanitarnega inženirstva znotraj medicinskih fakultet in širšega zdravstvenega sistema?

Menim, da se je položaj stroke postopoma krepil. Nekoč je bilo sanitarno inženirstvo razumljeno skoraj izključno skozi tehnične vidike, danes pa vse bolj prihaja do izraza njegova javnozdravstvena, analitična in strateška razsežnost. Trenutno se v svetu zaradi vse izrazitejših podnebnih sprememb, pomanjkanja hrane in drugih okoljskih dejavnikov pojavlja vse večja potreba po strokovnjakih, ki razumejo kompleksna okoljska tveganja, oceno zdravstvenega tveganja, varnost hrane, podnebne in demografske spremembe ter vlogo podatkov in digitalnih sistemov v javnem zdravju. Medicinska fakulteta prepoznava vlogo sanitarnih inženirjev, zato danes sodelujemo pri poučevanju, raziskovanju, strokovnih odborih in soustvarjanju zdravstvenih politik. Ugled stroke raste prav zato, ker se je v praski dokazalo, da je njena vloga sistemskega pomena.

Katera temeljna znanja in kompetence mora imeti danes diplomirani sanitarni inženir, da je v praksi in javnem zdravju res relevanten?

Današnji diplomirani sanitarni inženir mora biti multidisciplinarni strokovnjak, kar pa ni preprosto. Med nujna znanja in kompetence sodijo razumevanje ekoloških in zdravstvenih tveganj, prepoznavanje in upravljanje okoljskih dejavnikov, dobra statistična in digitalna pismenost, sposobnost jasnega komuniciranja z javnostjo in odločevalci ter visoka etičnost in odgovornost pri delu v javnem zdravju.

Stroka se nenehno spreminja, naša naloga v visokem šolstvu pa je pripraviti študente, da bodo kompetentni, prilagodljivi in pripravljeni na izzive sedanjosti in prihodnosti.

Ste avtorica in urednica učbenika Zdravstvena ekologija. Kako opredeljujete vlogo zdravstvene ekologije v sodobnem javnem zdravju in pri delu sanitarnih inženirjev?

Za sanitarne inženirje je to eden od temeljnih stebrov stroke. Zdravstvena ekologija povezuje znanost, javno zdravje in družbeno odgovornost, prav tisto, zaradi česar je sanitarno inženirstvo tako posebna stroka. Zelo pomembno je, da so vsi zdravstveni delavci, kar sanitarci smo,  seznanjeni z dejstvom, da lahko spremembe v okolju močno vplivajo na zdravstveno stanje vsakega posameznika. Sanitarci ko strokovnjaki za zdravstveno ekologijo imamo potrebna znanja da lahko povezujemo zdravje in okoljske znanosti ter na multidisciplinaren način prispevamo k analizi in reševanju problemov, ki vplivajo na zdravje ljudi tako posredno kot neposredno.

Velik del vašega dela je povezan s prehrano in prehranskimi navadami. Kakšno vlogo vidite za sanitarnega inženirja pri varni, a hkrati trajnostni oskrbi s hrano ter pri spodbujanju zdravih prehranskih vzorcev?

Sanitarni inženir ima dolgoletno pomembno vlogo pri varnosti hrane in pitne vode, tega nam ne more nihče oporekat. Aktivno sodelujemo pri procesih od nadzora tveganj, higiene, mikrobiologije in toksikologije do trajnostnih vidikov prehrane in razumevanja okoljskih vplivov prehranskih sistemov. Zelo pomembna je tudi naša vloga v izobraževanju, spodbujanje zdravih prehranskih navad v skupnosti ter poudarjanje pomena izbire trajnostnih prehranskih vzorcev. Ne smemo spregledat tudi našo aktivno vlogo in delovanje v kriznih razmerah z izdelavo ocen tveganja v pogojih motene oskrbe s hrano ter enakovredno sodelovanje z nutricionisti, zdravniki in drugimi strokovnjaki v času izrednih razmer.

Kje vidite največ priložnosti za tesnejše sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi sanitarni inženirji  na področju izobraževanja, raziskovanja, projektov ali strokovnih združenj?

Menim, da je potencial velik in da obstaja mnogo možnosti, kot so skupni študijski moduli ali izmenjave študentov, bilateralni in evropski projekti s področja varnosti hrane, javnega zdravja in okolja, skupne delavnice, konference in znanstveni posveti, sodelovanje strokovnih združenj na področju standardizacije in promocije stroke ter razvoj regionalnih protokolov in modelov za oceno okoljskih tveganj. Prepričana sem, da imata Slovenija in Hrvaška podobne izzive in podoben izobraževalni okvir, skupno delo pa lahko pomembno prispeva h krepitvi stroke v obeh državah.

Kakšno sporočilo bi ob tej priložnosti želeli nameniti študentom sanitarnega inženirstva ter slovenskim sanitarnim inženirjem in bralcem portala sanitarc.si?

Moje sporočilo je preprosto: bodite ponosni na svojo stroko in pogumni pri njenem razvoju.
Sanitarno inženirstvo je poklic, ki varuje zdravje skupnosti, pogosto tiho, a vendar nenadomestljivo. V času, ko se svet sooča z novimi javnozdravstvenimi izzivi, je vaše znanje potrebno bolj kot kdaj koli prej. Nadaljujte z učenjem, kritičnim razmišljanjem, raziskovanjem in prispevanjem  saj ima vsaka generacija sanitarnih inženirjev priložnost, da pusti svoj pečat pri ustvarjanju bolj zdrave in varnejše družbe.