Sanitarni inženir prof. dr. Aleksandar Bulog je leta 2002 diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze na Reki in pridobil naziv diplomirani sanitarni inženir. Po študiju se je v zasebnem podjetju zaposlil kot odgovorni za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (DDD). Leta 2003 se je vpisal na podiplomski študij Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu in leta 2008 magistriral iz naravoslovnih ved. Leta 2007 je postal vodja oddelka za ekotoksikologijo na Zavodu za javno zdravje Reka, kjer je nadaljeval svoje strokovno in znanstveno delo. Leta 2011 je doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze na Reki. Na isti univerzi je bil v istem letu izvoljen v znanstveni naziv višjega asistenta na Katedri za zdravstveno ekologijo. Leto kasneje je bil imenovan za predstojnika oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za javno zdravje Reka, kjer še danes deluje večino časa. Leta 2013 je bil izvoljen v naziv docenta na Katedri za zdravstveno ekologijo Medicinske fakultete Univerze na Reki. Istega leta je postal tudi znanstveni sodelavec na področju zdravstvene ekologije. V začetku leta 2019 je bil izvoljen v rednega profesorja.
Spoštovani profesor, nedavno ste postali prvi sanitarni inženir v Evropi z nazivom rednega profesorja, ki je v pretežnem delu aktiven v praksi na področju sistemskega in aplikativnega sanitarnega inženirstva. Naj Vam najprej izrazim globoko spoštovanje in iskrene čestitke za dosego nedvomno težko dosegljivega kariernega cilja. Biti zaposlen kot predstojnik oddelka in istočasno ustvarjati v znanosti – to uspe redko komu.
Glede na številne delovne obveznosti, ki jih opravljate, me zanima, kateri dejavnosti namenjate največ svojega časa?
Največ pozornosti namenim različnim vidikom in izzivom t.i. »novodobne zdravstvene ekologije«, ki prepoznava negativne vplive okolja na zdravje prebivalstva. Največ časa namenim vzorčenju in laboratorijskim analizam bioloških vzorcev tistih skupin prebivalstva, ki so najbolj izpostavljene negativnim okoljskim dejavnikom. Kot predstojnik oddelka zdravstvene ekologije na Zavodu za javno zdravje Reka, sodelujem pri načrtovanju in organizaciji analiz ter meritev v okolju. Sem sodijo zrak (emisije in imisije), pitna in odpadna voda, hrana, predmeti splošne rabe, morje, cvetni prah, sedimenti, hrup in svetlobno onesnaženje. Na podlagi rezultatov dnevno spremljamo in ocenjujemo izmerjene vrednosti glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti in kriterije z namenom, da bi ohranili zdravje ljudi in okolja kot celote.
Pogosto slišimo, da je sanitarni inženir nekakšna povezava med zdravjem človeka in njegovim okoljem. Kako se to odraža pri vašem delu?
Pri vseh analizah, ki jih dnevno izvedemo v prostorih našega akreditiranega laboratorija, sodelujejo številni analitiki, med katerimi so številni sanitarni inženirji. Zavzemamo se za preprečevanje bolezni, ki jih posredno ali neposredno lahko izzovejo okoljski dejavniki. Vsi negativni okoljski dejavniki, ne glede na to, iz katerega okoljskega področja prihajajo, lahko posredno ali neposredno vplivajo na zdravje prebivalstva. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da lahko zaradi več mutacij vplivajo tudi na zdravje prihodnje generacije.
Kako vidite vlogo sanitarnega inženirja na področju zdravstvene ekologije?
Sanitarni inženirji razvijejo številne spretnosti in pridobijo pestro paleto znanj med formalnim izobraževanjem na Medicinski fakulteti Univerze na Reki in opravljanjem številnih praks v laboratorijih za zdravje in okolje Zavoda za javno zdravje. Poleg tega so med izobraževanjem vključeni tudi v druge dejavnosti, v katerih je delo zdravstvenih delavcev usmerjeno v preprečevanje bolezni in invalidnosti. Vloga sanitarne stroke na področju zdravstvene ekologije je kakovostna multidisciplinarnost, ki močno prispeva k ohranjanju trajnostnega razvoja urbanega načina življenja na eni in ohranjanju zdravega okolja in zdravja ljudi kot celote na drugi strani. Ne smemo pozabiti na neizmerne posledice za okolje – in posledično za ljudi kot sestavni del okolja –, ki bi jih občutili, če bi prenehali neprekinjeno strokovno spremljati številne okoljske dejavnike, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo pri vstopanju v biološke procese.
Vaše delo zahteva komunikacijo z različnimi ljudmi, ki imajo različna zanimanja. Kako pomembni so v vašem primeru strokovni argumenti v vsebinskih razpravah?
Danes je izjemno pomembno, da lahko komuniciramo prek različnih medijev. To omogoča tudi bolj informirano javnost, ki bo kritično obravnavala vse vaše argumente in argumente drugih udeležencev v raziskavah in sklepih, ki jih naredite. Med študijem študenti dobijo znanja in predstavijo znanstvena dejstva tako strokovni kot splošni javnosti. Veliko je kakovostnih strokovnih in znanstvenih projektov, vendar so se dobri rezultati preprosto izgubili, ker niso bili predstavljeni javnosti na kakovosten in razumljiv način. V okviru svojih odgovornosti in celo aktivne politične dejavnosti vsakodnevno dobivam priložnosti in obveznosti, da predstavim rezultate raziskav in rezultate analiz našega laboratorija. Ožji in široki javnosti predstavim zaključke prek medijev, kot so radio in televizija, dnevni in tedenski časopisi, splet, okrogle mize o aktualnih temah, predavanja na kongresih, objavljanje strokovnih in znanstvenih člankov v dobro znanih revijah in drugih oblikah strokovnega dela. Vedno je bilo težko prepričati ključne nosilce odločanja in financerje, da nekaj spremenijo v razmišljanju in delovanju. Zlasti, ko je na drugi strani sogovornik, ki se zagotovo ne strinja z vami. Ampak samo z veliko vztrajnostjo in argumenti, predvsem na področjih političnih odločitev, lahko dosežemo konkretne premike. Na srečo lahko v mojem primeru potrdim, da človek na koncu uspe. Osebno se ne bom odpovedal po eni strani boleči, po drugi strani pa pozitivni in ponosni borbi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.
Ste mentor tako dodiplomskih študentov, kot tudi magistrandov in doktorandov. Kako gledate nanje? Kaj jih čaka v prihodnosti?
Kot mentor sem pomagal mnogim študentom na Medicinski fakulteti Univerze na Reki. Kot profesor na fakulteti in mentor rad vidim to neizčrpno navdušenje in vrhunsko znanstveno delo naših mladih kolegov in sodelavcev na različnih področjih znanosti ter novih znanstvenih dejstev in spoznanj, ki nastanejo kot plod njihovih prizadevanj. Kot univerzitetni učitelj lahko resnično rečem, da je to glavna spodbuda za moje nadaljnje strokovno in znanstveno delo, kar se kaže v zadovoljstvu naših mladih kolegov, z našimi skupnimi znanstvenimi in strokovnimi dosežki. Če bodo mladi kolegi še naprej raziskovali nova področja znanosti s takšnim navdušenjem in prizadevnostjo, sem popolnoma prepričan, da jih čaka svetla prihodnost.
Kako se spominjate študentskih let in kaj se je od takrat spremenilo?
Ko se spomnim študentskih let, pomislim na sodelavce, s katerimi še vedno sodelujem. Po eni strani se spomnim vseh težkih in zahtevnih trenutkov študija, po drugi strani pa nepozabnih družabnih srečanj v laboratorijih in druženja z vrhunskimi profesorji, ki so svoje strokovno znanje predajali na predavanjih, vajah in seminarjih. Ko se ozrem v preteklost, prav ničesar ne obžalujem. Vedno bi z veseljem vse ponovil. Današnjim študentom lahko omogočimo še več. Medicinska fakulteta Univerze na Reki je danes precej bolje opremljena kot v času mojega študija. Razvili so se izobraževalni laboratoriji, v katerih se današnji študenti lahko naučijo številnih visoko analitskih metod, ki jih je naša generacija videla šele takrat, ko se je zaposlila. Ko sem končal študij, sanitarna stroka na Hrvaškem še ni bila urejena. Danes imajo sanitarci na Hrvaškem svojo krovno organizacijo – Zbornico zdravstvenih delavcev (HKZR), v kateri delujem kot član. Zbornica je uspela urediti zdravstveno stroko na Hrvaškem in v Evropski uniji. Po ustanovitvi zbornice, ki predstavlja strokovni razred sanitarnega inženirstva, so kolegi, ki so končali višjo šolo, lažje našli zaposlitev, zaščitili svoje pravice kot zdravstveni delavci v vseh državnih organih in zastopali svoje koristi pred izzivi poklica v Evropski uniji.
Kako vidite našo stroko v prihodnosti in kakšni so vaši izzivi?
Sanitarci morajo vsa potrebna prizadevanja usmeriti v teorijo in prakso ocenjevanja, odpravljanja, nadzorovanja in preprečevanja občutljivih okoljskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zdravje sedanje in prihodnje generacije. Razprava o izzivih sanitarne stroke v prihodnosti, zlasti na področju zdravstvene ekologije, bi morala biti po mojem mnenju utemeljena v sodobnih strokovno-znanstvenih raziskavah. Vsi preventivni ukrepi na področju javnega zdravja, ki temeljijo na raziskavah, bodo preprečili škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje kot celoto. Izziv vsekakor predstavljajo vedno nova odkritja sprememb v človeškem telesu in okolju pri zelo nizkih stopnjah biološke integracije. Menim, da bi morala sanitarna stroka delovati na vseh ravneh odločanja. Sanitarna stroka mora prevzeti vodilno vlogo tudi na področju zakonodajnih ukrepov, ki prispevajo k varovanju javnega zdravja.
Zaključna misel?
Vsekakor bi sklenil, da ima sanitarna stroka svetlo prihodnost, če si bomo skupaj prizadevali za dopolnjevanje stroke z novim znanjem in vrednotami. Tako kot v vsakem drugem poklicu je pomembno, da se ne prepustimo vsakodnevni rutini, delovanju po znanih vzorcih ter inertnosti v razmišljanju in dejanjih na vseh ravneh, saj to zagotovo lahko vodi do izginotja in fragmentacije sanitarnega poklica kot celote. Prizadevati si moramo, da bodo naše posebnosti, v primerjavi s sorodnimi strokami, prepoznane kot izvirne. Če dovolite, bi najin pogovor končal z dvema čudovitima citatoma, ki ju pogosto uporabljam kot vodilo za vztrajnost pri svojem delu:
»Uspeh ni dokončen, neuspeh ni usoden. Pomemben je pogum za nadaljevanje.«
Winston Leonard Spencer Churchill
»Zelo pomembno je, da ne obupate. Samo tako lahko nekaj storiš.«
Stephen Hawking
Intervjuvar: Aleš Krulec
