Irena Sušelj Šajn je diplomirala leta 2004 na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Leta 2007 je uspešno zaključila pedagoško andragoški izpit na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in tudi strokovni izpit za zdravstvene delavce in sodelavce na Ministrstvu za zdravje. V letih 2005 in 2006 je opravljala delo tehnologa v podjetju Postojnske mesnine d.o.o. Do leta 2008 je nato sledilo delo v podjetju SVD varnost pri delu, požarno varstvo d.o.o. V letu 2010 je nadaljevala kot učiteljica predmetnega pouka na področju naravoslovja na osnovi šoli Košana. V letih 2011 do 2012 je bila zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica (danes NLZOH). Od leta 2012 naprej pa svojo poklicno pot uspešno nadaljuje v podjetju Kovod Postojna d.o.o.
Kateri so ključni mejniki vašega dosedanjega strokovnega dela?
Prvi mejnik je bila moja prva zaposlitev v Postojnskih mesninah, kjer sem opravljala delo tehnologa proizvodnje (zakol goveda). Ker je klavnica specifika v živilski industriji, sem se kljub pridobljenemu študijskem znanju iz različnih področij morala še veliko naučiti. Takrat sem ugotovila, da mi je študij dal tisto, kar bi moral po zaključku študija pridobiti vsakdo. Ni vedno vse v tem, kaj trenutno znaš, temveč je pomembno predvsem to, da si odprt, da si sposoben sprejemati dinamiko dela in imaš željo po novih znanjih. Le tako lahko delaš dobro na različnih področjih. Menim, da dobra podjetja (podjetja, ki skrbijo za svoj razvoj, dobro počutje zaposlenih, usposabljanja, ipd.) v svoj kolektiv izbirajo sodelavce v katerih vidijo, da jim spremembe pomenijo izziv.
Drugi pomebni mejnik je bila zaposlitev v enoti za higieno takratnega Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica (danes NLZOH). Na tem delovnem mestu sema imela za svojo nadaljnjo poklicno pot priložnost ugotoviti pomembno dejstvo in sicer, da si želim delovati v bolj fleksibilnem okolju kot je npr. gospodarstvo, saj ne maram omejitev, ki so sicer pogosto značilne za javne zavode. Moram reči, da sem se v omenjeni enoti, na področju pitne vode sicer ogromno naučila, vendar sem po dveh letih ugotovila, da sem padla v vrteči kolut, ki se rutinsko vrti brez vzponov in padcev. Dan je postajal enak dnevu, kar me je hromilo in ubijalo mojo delovno vnemo ter prizadevanja. Za sebe in družbo sem želela nekaj več.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in kakšne strokovne naloge opravljate?
Trenutno sem zaposlena v Javnem podjetju Kovod Postojna d.o.o., kot vodja službe za zdravstveni nadzor in analize. Skrbim za načrtovanje, izdelavo in posodobitev sistema HACCP. Med drugim skrbim tudi za dosleden potek dela na področju pitne vode, skladno z zakonodajo, opravljam vzorčenja in hitre preskuse pitne vode, sodelujem v raziskavah vodnih virov, koordiniram, vodim in uvajam sistem vodenja kakovosti podjetja ter okoljskih standardov, izvajam izobraževanja zaposlenih na področju pitne vode in standardizacije, pripravljam različne letne plane in načrte, predvsem s področja preprečevanja mikrobiološke in fizikalno-kemijske onesnaženosti pitne vode. Zadnji dve leti pa v okviru podjetja izvajam tudi projekt Vodko, ki je usmerjen v ozaveščanje mladih skozi zanimive učne urice.
Katera od vaših strokovnih nalog je po vašem mnenju ključnega pomena oz. ima najvišjo prioriteto? Zakaj?
Definitivno uvajanje notranjega nadzora za obvladovanje mikrobiološkega in fizikalno kemijskega tveganja na področju pitne vode. To pa zato, ker ni dovolj, da se tveganja na tem področju zavedam samo jaz, kot odgovorna oseba, ampak se morajo le-teh zavedati predvsem zaposleni, saj delajo na terenu samostojno. Ključnega pomena je tu seveda komunikacija, predajanje znanja zaposlenim in pridobivanje povratnih informacij od zaposlenih. Če namreč ne poznaš postopkov dela zaposlenega, ga ne moreš naučiti, kaj je prav oz. kaj bi bilo bolj optimalno oz. varno pri zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode.
Pri svojem delu verjetno sodelujete z različnimi ljudmi. Nam lahko kratko opošete na kakšen način to sodelovanje poteka?
Najpogosteje sodelujemo z drugimi upravljavci vodovodnih sistemov in sicer predvsem takrat, ko se odločamo o spremembah. Nekaj med njimi jih je tudi s sanitarnega področja. Sodelovanje običajno poteka predvsem v obliki izmenjave izkušenj ter dobrih praks. Ko gre pa za pridobivanje strokovnih mnenj, pa sodelujemo tudi z javnimi institucijami kot so NIJZ in NLZOH. Komunikacija poteka skoraj vedno kar prek telefonskih pogovorov in elektronske pošte, saj je tako najlažje in najhitreje. Prvi osebni stiki pa se vedno navežejo na seminarjih kot so vodni dnevi, komunalne konference ipd.
Kako vidite vlogo sanitarnega inženirja znotraj podjetja kjer ste trenutno zaposleni?
Natanko tako kot to delo tudi izvajam. Vzpostavljanje, uvajanje, spremljanje, raziskovanje, preučevanje kaj je boljše, kaj nam bo prineslo boljše rezultate. Sodelovanje z različnimi strokovnjaki na področju pitne vode, njihove izkušnje. Skratka kot nekakšen povezovalec med različnimi službami znotraj in izven podjetja. Ob 50-letnici sanitarnega inženirstva sem imela priložnost povedati, da lahko sanitarni inženirji na področju komunale naredimo nekaj več tudi na širšem družbenem področju. Tako smo v podjetju Kovod Postojna d.o.o., ustvarili škrata z imenom Vodko. Ta škrat ima nalogo, da po šolah in vrtcih (pa tudi v ostalih javnih ustanovah v lokalni skupnosti) v občini Postojna in Pivka izvaja zanimive učne urice, katerih namen je otroke preko številnih zabavnih in poučnih aktivnosti seznaniti z nekaterimi ključnimi dejstvi, ki prispevajo k boljši skrbi za našo pitno vodo. Projekt se je pozitivno prijel, letos izvajamo drugi krog delavnic in šolarji so navdušeni. Upam, da bomo dosegli zastavljene cilje in trajnostne učinke.
Kje vidite prednosti sanitarnega inženirja v kontekstu vaše dosedanje poklicne poti?
Zagotovo v tem, da si tekom študija pridobiš znanje iz različnih strokovnih področij, ki jih lahko potem lahko zelo koristno uporabiš, če se tega seveda zavedaš. Zavedati pa se moraš tudi, da to znanje mogoče ni tako poglobljeno in se boš moral še veliko naučiti tudi po pridobitvi diplome. Če si na to pripravljen in si tega v življenju želiš, je študij sanitarnega inženirstva pametna izbira. Zaposliš se lahko tako rekoč kjer koli. Samo vedeti moraš, kaj želiš zares delati oziroma katero delovno okolje te najbolj zanima. Sama sem zamenjala kar nekaj služb in danes mi ni žal. S tem sem namreč ugotovila, da želim delati na področju pitne vode, kjer imam trenutno zelo odprte roke tako pri uvajanju novosti kot pri razvoju. Všeč mi je, ker je moje delo opaženo in tudi nagrajeno.
Kje vidite izzive v bodoče?
Izzivi so vedno dobrodošli, zato upam, da jih bo čim več. Na našem lokalnem vodovodnem sistemu je sedaj pred nami velik izziv. Graditi namreč pričenjamo nov vodovod oz. bomo starega zamenjali z novim. Izvedla se bo tudi rekonstrukcija vodarne, peščene filtre bo zamenjala ultrafiltracija. K glavnemu vodnemu viru se bo priključil tudi sicer trenutno neaktiven, vendar že znan vodni vir. Dodatni vodni vir bo imel lastno pripravo, čeprav nisem zagovornik tovrstnega pristopa, saj sem mnenja da lažje obvladaš sistem z enega konca in je to definitivno nižji strošek. Bo pa zaradi tega to to zame še dodaten izziv. Nedvomno bo ob vsem tem izziv tudi to, kako ljudi pripraviti na gradnjo vodovoda in predvsem razumevanje same izvedbe projekta. Brez zapor in brez občasnega prekuhavanja pitne vode namreč ne bo šlo. Tu so še izzivi na področju izobraževanja najmlajše populacije v okviru projekta Vodko, saj je potrebno vsako leto pripraviti novo aktualno temo, nove nagrade, nove naloge.
Intervju izvedel: mag. Andrej Ovca
