Ivanka Turnšek je prvič diplomirala na takratni Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani in pridobila strokovni naslov višji sanitarni tehnik. Leta 1996 je nato končala tudi visokošolski strokovni študijski program in pridobila strokovni naslov diplomirani sanitarni inženir. Po prvi diplomi je pripravništvo opravila na takratnem Zavodu za socialno medicino in higieno v Celju. Leta 1985 se je zaposlila v VVZ »Janko Herman« Žalec na delovnem mestu vodje zdravstveno higienskega režima in vodja prehrane. Leta 1992 je na Občini Celje pričela delo kot vodja sanitarne inšpekcije. Po reorganizaciji inšpekcijskih služb je vse do danes delo nadaljevala na Zdravstvenem inšpektoratu RS. Poleg vodenja območne enote Celje oz. zadnji dve leti območne enote Celje in Dravograd opravlja tudi inšpekcijsko delo na posameznih področjih nadzora.
Poklic sanitarnega inženirja številni povezujejo zgolj z delom zdravstvenega oz. prej sanitarnega inšpektorja. Kaj imata po vašem mnenju profil sanitarnega inženirja in delo inšpektorja skupnega in v čem se razlikujeta?
Diplomanti sanitarnega inženirstva razpolagajo s širokim naborom znanj. Že v času študija se učijo povezovanja pridobljenega teoretičnega znanja s prakso na higiensko tehničnih, zdravstvenih, ekoloških, medicinskih, živilskih in drugih dejavnostih. Učijo se predvsem kako delovati preventivno in se v stroki odločati, ko gre za ogrožanje zdravja ljudi. Tako usposobljen kader je zato med drugim primeren tudi za izvajanje inšpekcijskega nadzora na določenih področjih, ki so v prisojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS.
Inšpekcijski nadzor je deloma preventivne (svetovanje in pomoč strankam), predvsem pa represivne oz. prisilne narave, kjer se ugotavlja ali zavezanec deluje v nasprotju z zakonodajo in s tem v nasprotju z javnim interesom. Če to ugotovi, ima inšpektor pravico in dolžnost izdati ukrepe: odrejati, prepovedati, zapečatiti prostore. Za to delo so potrebne delovne izkušnje in zelo dobro poznavanje zakonodaje, da se v največji meri preprečijo oz. popravijo škodljive posledice neustreznega ravnanja. Poskrbeti pa mora tudi, da se izdani ukrepi dejansko izvršijo.
Kje vidite prednosti sanitarnega inženirja v kontekstu vaše dosedanje poklicne poti?
Sanitarni inženir si v času študija pridobiva znanje na več različnih strokovnih področjih, ki jih kasneje nadgrajuje glede na področje dela, ki ga opravlja. Pri povezovanju teorije s prakso si pridobiva občutek za pravilno oz. strokovno odločanje, ko je to potrebno.
Na katerem področju pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata beležite največ prijav?
Vsako posamezno prijavo obravnavamo prioritetno. Pri tem mora inšpektor preveriti tudi zgodovino objekta, ki vključuje morebitne prejšnje prijave in kršitve. Prijave prejemamo z vseh področij dela Zdravstvenega inšpektorata RS. V letošnjem letu smo v OE Celje in Dravograd prejeli 134 prijav, od tega 16 % na področju nalezljivih boleznih, 12 % na področju omejevanja porabe alkohola, 12 % na področju uporabe tobačnih izdelkov, 9 % na področju kozmetike, 8 % na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o pacientovih pravicah, 8 % na področju kakovosti in oglaševanja prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske namene, 6 % na področju pitne vode. Nekoliko nižji % prijav beležimo na področjih kot so minimalno sanitarno tehnični pogoji, higiensko vzdrževanje javnih objektov, zdravilstva ter na področju igrač. Od 134 prejetih prijav smo kot nepristojni organ zabeležili tudi 12% prijav s področja okolja – onesnaževanja tal in zraka ter 7 % na področju higiene v gostinskih obratih. V primerih, ko nismo pristojni prijave odstopimo drugim pristojnim inšpekcijskim službam.
Koliko prijav, ki jih prejmete je po izvedenem pregledu dejansko upravičenih?
Pri obravnavi navedenih prijav smo dejansko kršitev, navedeno v prijavi, na terenu ugotovili pri 1 % prejetih prijav. To ne pomeni, da ostale prijave niso bile upravičene, ampak da inšpektor v času inšpekcijskega pregleda kršitve ni zaznal in zato ni mogel ukrepati.
Na katerih področjih pa v okviru vaši rednih in izrednih pregledov sicer beležite največ kršitev zakonodaje?
V okviru rednega in izrednega nadzora, je bilo v tem letu največ kršitev ugotovljenih na področju nalezljivih bolezni in področju omejevanja porabe alkohola.
Delo na terenu je, poleg zelo dobrega poznavanja zakonskih predpisov, pomemben element uradnega nadzora. Kakšen je vaš pogled na terensko delo, kjer inšpektor ugotavlja dejansko stanje?
Pri delu na terenu se srečujemo z nosilci dejavnosti, ki imajo različne značaje. Ti se zelo hitro razkrijejo, ko inšpektor izda katerega izmed ukrepov. Vsak človek je unikat. Takšen je tudi njegov značaj in obnašanje. Če se tega zaveš in ga z vsem spoštovanjem sprejmeš takšnega kot je potem je komunikacija dosti lažja. V primeru psihičnega ali fizičnega nasilja pa je bolje zaprositi za asistenco policije ali zapustiti prostor. Spomnim se primerov, kako je bilo nekatere stranke strah inšpekcijskega pregleda. Skozi prakso pa sem ugotovila, da so to nosilci dejavnosti, ki se zavedajo svoje odgovornosti in v veliki meri uspešno izpolnjujejo svoje obveznosti. Drugače pa sem mnenja, da je inšpekcijski nadzor uspešen, ko se pri strankah ne ugotavljajo ponavljajoče se kršitve in se kot nosilci dejavnosti zavedajo svoje odgovornosti.
Ste tudi mentorica študentom in pripravnikom sanitarnega inženirstva. Kakšen je vaš pogled na njih?
Tudi študente in pripravnike sanitarnega inženirstva sprejemam z vsem spoštovanjem. Vsi, ki pridejo k nam na obvezno prakso ali pripravništvo imajo skupni imenovalec in to je velika želja po znanju. Z inšpektorji poskrbimo, da se vsak dan udeležijo inšpekcijskega nadzora na terenu in tako znanje pridobivajo skozi prakso. V primerih, ko ni časa za pripravo na inšpekcijski pregled, si zakonodajo preberejo doma. Moj občutek je, da so zadovoljni in hvaležni in to je zame in za sodelavce najlepše plačilo.
Glede na to, da bodo ta zapis brali tudi bodoči študenti, bi jim morda namenili nekaj besed?
Bodočim študentom bi predlagala, da si zgled najdejo pri kolegih v višjih letnikih. Naj pridno študirajo, pridobljeno znanje vsak dan izpopolnjujejo ter si tako sestavijo mozaik samozavesti in kariere. Naj si upajo in ponosno naredijo vsak korak, ki bo bliže cilju.
Bili ste soustanoviteljica revije »Zeleno okno«, predhodnice revije International Journal of Sanitary Engineering Research in poleg tudi ob ustanovitvi Zbornice sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije. Kako se spominjate tistih časov?
Z naslovom revije »Zeleno okno« sem želela poudariti poslanstvo sanitarnih inženirjev. Delovali naj bi predvsem preventivno. Motivacijsko naj bi gledali na svoje delo skozi naravo – »zeleno«. Kot »okno« pa so različna področja predstavljali geometrijski liki naslikani na naslovnici prvega izvoda revije. Ni dvoma, da je orati ledino vedno najtežje, vendar, ko pomislim za nazaj mi ni žal in sem vesela za delo, ki smo ga opravili. Ponosna sem tudi na kolege, ki so znali poprijeti takrat, ko je nam začetnikom že zmanjkovalo energije. Danes jim lahko iskreno čestitam za uspeh.
Kakšen je vaš pogled na razvoj stroke sanitarnega inženirstva od vaših prvih strokovnih korakov pa vse do danes.
Sanitarni inženir, ki se ukvarja z zdravstveno – ekološko problematiko v procesih, ki so pomembni za ohranjanje zdravega življenjskega okolja, se vedno bolj uveljavlja v našem prostoru in času. Glede na usposobljenost sanitarnega inženirja mislim, da bi bilo potrebno še več promocije. Sicer je težko dajati ocene o razvoju stroke, a ni dvoma, da gre razvoj pospešeno navzgor. To dokazujejo sanitarni inženirji, ki so zgradili uspešne poklicne kariere. K temu bi lahko dodala, da so jim bili dani zelo dobri temelji, katere so znali izkoristiti za nadaljnjo nadgradnjo znanja in dosegli tudi visoko raven celostnega razvoja.
Kje vse vidite izzive v bodoče?
V bodoče želim dosedanje delo nadaljevati, se izobraževati in izpopolnjevati tako v stroki, kot v osebnostnem razvoju. Z odnosi v kolektivu pa poskrbeti za pozitivno delovno okolje ter za strokovno in uspešno opravljeno delo.
Intervju izvedel: mag. Andrej Ovca
