Ob elementarnih nesrečah večjih razsežnosti (poplavah, po rušilnem potresu, neurjih, epidemiji nalezljive bolezni in drugih primerih) se prizadeta skupnost sooča s t.i. izrednimi razmerami.

Izredne razmere nastopijo takrat, ko pride (običajno nenadoma) do nesorazmerja med potrebami skupine ljudi in zmožnostjo, da se na prizadetem območju te potrebe in razmere obvladuje. Organizacija dela ob tovrstnih dogodkih je tako eden bistvenih elementov sistema zaščite, reševanja in pomoči, v katerem se zagotovi sočasno in učinkovito delo različnih služb.

Seveda z namenom, da se, kolikor je le mogoče, zmanjšajo posledice posamezne nesreče, še zlasti pa preprečijo oziroma zmanjšajo človeške žrtve. S sanitarno-higienskega vidika je treba v izrednih razmerah, še zlasti, ko je potrebna premestitev ljudi iz ogroženih krajev, izvajati higiensko tehnične ukrepe kot so:

  • urejanje začasnih bivališč,
  • preskrba s pitno vodo,
  • zagotovitev razmer za izvajanje osebne higiene,
  • upoštevanje higienskih zahtev pri preskrbi z živili in pripravljanju hrane,
  • odstranjevanje odpadkov iz začasnih bivalnih naselij,
  • dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, dekontaminacija,
  • nadzor nad izvajanjem začasnih ukrepov (Jevšnik, Slabe, Bauer, 2012).

Dejstvo, da sanitarni inženir s svojimi znanji, veščinami ter miselnostjo lahko pomembno pripomore k obvladovanju izrednih razmer, pogostost tovrstnih dogodkov in dosedanje udejstvovanje sanitarnih inženirjev na tem področju so povod za posebno vsebinsko poglavje namenjeno delovanje v izrednih razmerah.

 

Vloga Sanitarnega inženirja v izrednih razmerah: Primer mednarodnega usposabljanja za preskrbo s pitno vodo

Avtorji: Martina Oder, Damjan Slabe; Vir: International Jourmal of Sanitary Engineering Resarch, spec. edit., 2014

Osnovni higiensko-tehnični ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah

Avtorji: Mojca Jevšnik, Damjan Slabe, Marin Bauer; Vir: UJMA, številka 26, 2012

Listina o humanitarni pomoči in minimalni standardi pri odzivanju na nesreče

Avtor: Generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito; Vir: Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok