Ob elementarnih nesrečah večjih razsežnosti (poplavah, po rušilnem potresu, neurjih, epidemiji nalezljive bolezni in drugih primerih) se prizadeta skupnost sooča s t.i. izrednimi razmerami. Izredne razmere nastopijo takrat, ko pride (običajno nenadoma) do nesorazmerja med potrebami skupine ljudi in zmožnostjo, da se na prizadetem območju te potrebe in razmere obvladuje (Macarol-Hiti, 2000). Organizacija dela ob tovrstnih dogodkih je tako eden bistvenih elementov sistema zaščite, reševanja in pomoči, v katerem se zagotovi sočasno in učinkovito delo različnih služb. Seveda z namenom, da se, kolikor je le mogoče, zmanjšajo posledice posamezne nesreče, še zlasti pa preprečijo oziroma zmanjšajo človeške žrtve (Slabe, 2006). S sanitarno-higienskega vidika je treba v izrednih razmerah, še zlasti, ko je potrebna premestitev ljudi iz ogroženih krajev, izvajati higiensko tehnične ukrepe kot so:

  • urejanje začasnih bivališč,
  • preskrba s pitno vodo,
  • zagotovitev razmer za izvajanje osebne higiene,
  • upoštevanje higienskih zahtev pri preskrbi z živili in pripravljanju hrane,
  • odstranjevanje odpadkov iz začasnih bivalnih naselij,
  • dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, dekontaminacija,
  • nadzor nad izvajanjem začasnih ukrepov (Jevšnik, Slabe, Bauer, 2012).

Dejstvo, da sanitarni inženir s svojimi znanji, veščinami ter miselnostjo lahko pomembno pripomore k obvladovanju izrednih razmer, pogostost tovrstnih dogodkov in dosedanje udejstvovanje sanitarnih inženirjev na tem področju so povod za posebno vsebinsko poglavje namenjeno delovanje v izrednih razmerah.


 

Vloga Sanitarnega inženirja v izrednih razmerah: Primer mednarodnega usposabljanja za preskrbo s pitno vodo

Avtorji: Martina Oder, Damjan Slabe; Vir: International Jourmal of Sanitary Engineering Resarch, spec. edit., 2014

Osnovni higiensko-tehnični ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah

Avtorji: Mojca Jevšnik, Damjan Slabe, Marin Bauer; Vir: UJMA, številka 26, 2012

Listina o humanitarni pomoči in minimalni standardi pri odzivanju na nesreče

Avtor: Generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito; Vir: Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok