Zala Schmautz je diplomirala leta 2013 na oddelku za Sanitarno inženirstvo kot del prve generacije po bolonjski prenovi programa. Po dokončanju študija na prvi stopnji je nadaljevala kot prva generacija na magistrskem študiju Sanitarnega inženirstva in magistrirala leta 2015 z zagovorom magistrske naloge »Masna bilanca in kroženje hranil v akvaponiki«
pod mentorstvom izr. prof. dr. Tjaše Griessler Bulc (Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani) in somentorstvom prof. dr. Ranke Junge (Züriška Univerza za aplikativne znanosti, Švica (ang. Zurich University of Applied Sciences – ZHAW)). Njena magistrska naloga je bila nagrajena s Prešernovo nagrado Zdravstvene fakultete za študijsko leto 2014/2015. Po dokončanju študija se je zaposlila kot asistentka na ZHAW na Inštitutu za znanosti o naravnih virih. V času dodiplomskega študija je opravila izpit iz prve pomoči za bolničarje Rdečega križa in sodelovala na regionalnih tekmovanjih iz prve pomoči kot vodja ekipe Zdravstvene fakultete. V študijskem letu 2013/2014 je prejela tudi Priznanje za izjemne dosežke za študente na strokovnem področju.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in kakšne naloge opravljate?
Trenutno sem zaposlena kot asistentka na ZHAW na Inštitutu za znanosti o naravnih virih (ang. Institute of Natural Resource Sciences) na področju akvakulture in akvaponike. V okviru vsakodnevnega dela sodelujem na nacionalnih in mednarodnih projektih na področju akvakulture, akvaponike in gojenja alg. Moje delo je povezano predvsem s trajnostnim razvojem in pridelovanjem varne hrane. Na primer projekt o akvaponiki, kjer v enem sistemu gojimo ribe in pridelujemo poljščine ter projekt o polikulturi, kjer v enem sistemu skupaj gojimo ribe, rake in pridelujemo poljščine. Del mojega dela na projektih je vezan prav na varnost hrane in njeno pridelavo.
Na katero od področji sanitarnega inženirstva bi vsebinsko umestili vaše delo?
Poleg zgoraj naštetega, se med delom srečujem tudi s projekti na področju trajnostne gradnje in uporabe naravnih materialov in virov. Moje delo zajema večji del področji sanitarnega inženirstva, z večjim poudarkom na pridelavi varne hrane, gradbeništvu in okoljskih tehnologijah. Občasno (predvsem v zimskem času) pa se ukvarjam tudi z deratizacijo.
Glede na to, da je do trenutne zaposlitve prišlo tudi na podlagi vaše ERASMUS izmenjave na inštituciji, kjer ste zaposleni, lahko prosim opišete tudi kaj je bil povod, da ste se za ERASMUS izmenjavo odločili?
Že kot študentka sem vedno stremela k novim izzivom. Zato sem se v okviru študija na Zdravstveni fakulteti odločila, da se prijavim na študijsko izmenjavo na ZHAW, kjer sem morala opraviti izbirni predmet in magistrsko nalogo. Za izmenjavo sem se odločila predvsem zato, ker sem želela izvesti praktično magistrsko nalogo na področju akvaponičnih sistemov, kateri so me navdušili že tekom študija. K odločitvi za izmenjavo je pripeljala tudi velika želja po odkrivanju neznanega, spoznavanju švicarske kulture, raziskovanja njene narave in kulturne dediščine. Zame je bila izmenjava nepozabna izkušnja, katera mi je dala ogromno novega znanja, novih prijateljev in s katero sem ogromno pridobila.
Kako je za izkušnja vplivala na vaš osebni in strokovni razvoj? Bi jo priporočali tudi ostalim?
Ali bi jo priporočala tudi ostalim? Seveda! Po mojem mnenju bi morala biti študijska izmenjava del vsakega študijskega programa za vse študente, saj s tem študent pridobi veliko na komunikaciji, odgovornosti, organizaciji, strpnosti, spoštovanju drugih, odraščanju ter najbolj pomembno, da se nauči skrbeti sam zase. To pa je najboljša življenjska popotnica, katero lahko dobiš.
Lahko opišete kako je prišlo do tega, da vas je pot takoj po magistrski diplomi na študijskem programu Sanitarno inženirstvo II. stopnje odnesla v tujino, konkretno v Švico?
Zaradi potreb projekta, na katerega se je nanašala moja magistrska naloga, sem po izmenjavi nadaljevala s polletnim pripravništvom na ZHAW. Po magistriranju pa se mi je ponudila priložnost, da ostanem in se zaposlim tam kot asistentka. To pa sem z veseljem izkoristila!
Kakšen je pogled okolja kjer delate sedaj na smer oz. profil vaše dodiplomske izobrazbe?
Širina našega poklica je odlična osnova za nadaljnje delo, vendar mora študent, za doseganje ciljev na točno določenem področju, vložiti še veliko svojega prostega časa, da se na področju, ki ga zanima, še dodatno izpopolni. Med delom sem opazila, da je predvsem težava o neprepoznavnosti našega profila in s tem nevedenje kaj dejansko znamo. Prav tako sem opazila, da je zavedanje in poznavanje zdravstvenega vidika in varovanje človekovega zdravja najboljša popotnica študija, saj večina ljudi prav na ta vidik pozabi.
Kje vidite prednosti in kje omejitve sanitarnega inženirja v kontekstu vaše dosedanje poklicne poti?
Med študijem SI smo pridobili veliko znanja, vendar, kljub znatni količini vaj, še vedno primanjkuje praktičnega znanja. Predvsem povezovanje teorije in prakse, saj v praksi, kot vsi vemo, ni vse tako kot bi moralo biti v teoriji :). Dobro znamo povezovati različna strokovna področja med seboj, ampak, če bi želeli delati na točno določeni tematiki/strokovnem področju, moramo svoje znanje na tem področju nadgraditi.
Kje vidite izzive v bodoče?
Naš profil nam omogoča veliko širino, katera lahko pripomore k reševanju okoljskih problemov, vendar pri tem ne pozabimo poskrbeti tudi za nas, našo varnost in naše zdravje. Velik izziv vidim predvsem v promoviranju našega poklica in ozaveščanju ljudi in strokovnjakov z drugih področij, kje vse jim lahko priskočimo na pomoč. Spletna stran Sanitarc.si pa je velik korak naprej, ki bo pripomogel k prepoznavnosti. Udeleževanje študentov in profesorjev na mednarodnih konferencah na področjih, katerih jih zanimajo in sodelovanje na mednarodnih projektih pa bi k temu še bolj pripomogla.
Intervju izvedel: mag. Andrej Ovca