Damjan Kovačič je z diplomskim delom »Mednarodne obveznosti pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in obveznosti Republike Slovenije« leta 2000 zaključil šolanje na visokošolskem strokovnem študijskem programu sanitarno inženirstvo v Ljubljani. Od leta 2000 do 2006 je bil nato zaposlen kot asistent na Oddelku za sanitarno inženirstvo takratne Visoke šole za zdravstvo. Od januarja 2006 naprej pa svoje delo opravlja na mestu raziskovalca na Oddelku za okolje Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani.
Katere strokovne naloge opravljate na trenutnem delovnem mestu?
Zadnjih 10 let se aktivno ukvarjam s pripravo okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, ki jih je treba skladno z Zakonom o varstvu okolja pripraviti v posamezni fazi projekta. Poleg tega aktivno sodelujem pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj za različne vrste naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Sodelujem tudi pri različnih razvojno – raziskovalnih študijah, ki se navezujejo predvsem na področje varstva okolja in posledično tudi na varstvo človekovega zdravja.
Kateri izmed naštetih nalog po obsegu namenite največ časa?
Največ časa namenim analizi okoljskih in prostorskih sestavin, na katere bi lahko poseg vplival v času gradnje, obratovanja ali po ukinitvi samega posega. Najzahtevnejši so predvsem dolgi linijski objekti. Pri tem imam v mislih predvsem visokonapetostne daljnovodne povezave (110, 220 in 400 kV), katerih dolžina lahko presega 80 km, kar je za slovenske razmere veliko.
Nam lahko na kratko pojasnite podobnosti in razlike med »presojo vplivov na okolje« in »presojo vplivov na zdravje«.
V slovenskem prostoru se v okviru presoje vplivov na okolje izvede tudi presojo vplivov na človekovo zdravje in le ta ne predstavlja ločenega dokumenta ali postopka, kot bi morda pričakovali. Presoja vplivov na okolje se izvede za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17). Presojo izvede Agencija RS za okolje, na podlagi izdelanega poročila o vplivih na okolje in projekta predvidenega posega. Vsebina poročila je določena z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09 in 40/17). Na podlagi dobrega poznavanja tehnologije in samega posega je treba oceniti vrste in količine pričakovanih emisij (npr. onesnaženje vode, zraka, tal in podzemlja, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje) ter vrste in količine odpadkov, nastalih med gradnjo in med obratovanjem. Cilj presoje je ugotoviti ter oceniti vse možne vplive nameravanega posega na ljudi in njihovo zdravje, rastlinstvo in živalstvo, tla, vodo, zrak, klimatske razmere, človekovo nepremično premoženje, kulturno dediščino, krajino in njihove medsebojne odnose. V fazi presoje vplivov na okolje sodeluje tudi Ministrstvo za zdravje, ki s stališča pristojnosti varovanja zdravja ljudi, na podlagi prejetih strokovnih podlag, podaja mnenja in soglasja.
Kako sicer vidite vlogo sanitarnega inženirja za delo na področju okolja.
Vsekakor je to profil, ki ima zelo širok nabor določenih znanj s področja človekovega zdravja ter varovanja okolja in narave. Ta znanja so ključna pri ocenjevanju vpliva virov onesnaževanja na okolje in človekovo zdravje.
Glede na naravo vašega dela (v mislih ima presojo vplivov na okolje), je potrebna komunikacija z različnimi deležniki, ki imajo praviloma različne interese. Kako pomembni so v tovrstnih razpravah strokovni argumenti?
Pri komunikaciji z različnimi deležniki je ključnega pomena strokovna argumentacija izpostavljenega problema. Zato je moje prvo pravilo, da pri svojem delu uporabljam preverjene in verodostojne podatke in informacije. V času, ko ima vsakdo dostop do številnih informacij, je vsakršno podcenjevanje katerega koli deležnika nedopustno, saj se lahko posledično kaj hitro ustanovijo civilne iniciative, ki lahko zavirajo izvedbo projekta. Pri tem obstaja problem nekritičnega povzemanja spletnih informacij, ki se jih lahko izkoristi tudi v zelo ozke osebne interese. Izpostavil bi, da je delo, ki ga opravljam, timsko delo, v katerega so vpeti strokovnjaki z različnih področij. Le s skupnimi močmi in transparentnim delom je moč zagotoviti dovolj trdne in strokovne argumente v razpravah z različnimi deležniki.
Ste mentor študentom sanitarnega inženirstva oz. ste v preteklosti opravljali tudi pedagoško delo z njimi. Kako gledate na njih?
Pri študentih pogrešam več vedoželjnosti in poguma. Poguma predvsem pri črpanju znanja, ki ga imajo vsi, ki so vpeti v proces izvedbe študijskega programa sanitarno inženirstvo. Seveda so tudi študentke oz. študenti, ki si upajo vprašati, ki si upajo sprejeti izziv in ga na koncu tudi uspešno realizirajo. Pri takem študentu možnost zaposlitve ne izostane.
Kakšna so bila sicer vaša pričakovanja, ko ste bili še študent sanitarnega inženirstva?
V mojem obdobju študija se je veliko govorilo o tem, da ne bomo dobili zaposlitve. Zato sem iskal druge priložnosti, opravljal prenekatero študentsko delo, ki se mi je ponudilo in si na ta način pridobival delovne izkušnje. Le te pa so mi pomagale pri nadaljnjih življenjskih odločitvah. Tako se je moje študentsko delo na EIMV kasneje nadgradilo z redno zaposlitvijo na oddelku za okolje.
Kje vidite strokovne izzive v bodoče?
Strokovne izzive vidim predvsem v hitrem pretoku in izmenjavi informacij, platformah specialnih znanj ter vseživljenjski osebni rasti. Predvsem pa v tem, da bom znal pri svojem delu ločiti »zrno od plevela«.
Zaključna misel?
Zgrabi priložnost, ki se ti ponudi na poklicni poti. Sprememba naj ti bo izziv in ne ovira.
Intervju izvedel: dr. Andrej Ovca
