Barbara Kastelic je leta 1997 diplomirala na študijskem programu sanitarno inženirstvo takratne Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Pripravništvo je nato opravljala v laboratoriju za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani. Obvezni del programa pripravništva je potekal na takratnem Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani. Ker zaposlitve v svojem poklicu ni takoj našla, je po opravljenem strokovnem izpitu delovala kot prostovoljka v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani. Po 6 mesečnem prostovoljstvu je bila tik pred odločitvijo, da se prekvalificira v bibliotekarja. Junija leta 1999 je nato prejela ponudbo za zaposlitev v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana (UKCL), kjer je naslednjih 14 let je opravljala delo higienika v Operacijskem bloku Kirurške klinike. Leta 2013 je bila prerazporejena na delovno mesto koordinatorja za higiensko-epidemiološko področje zdravstvene nege na Kirurški kliniki. To delo opravlja še danes. Leta 2017 se je vpisala na Zdravstveno fakulteto v drugostopenjski študij sanitarnega inženirstva in ga leta 2018 tudi uspešno zaključila.
Katere strokovne naloge na področju preprečevanja in obvladovanja z zdravstvom povezanih okužb opravljate na trenutnem delovnem mestu?
Sem bolj človek operativne narave, kar delo koordinatorja, kot že samo ime pove, ni. Moje strokovne naloge pokrivajo predvsem področje izobraževanja zaposlenih v smislu izvajanja učnih delavnic z obveznimi vsebinami o higieni rok, pravilni uporabi osebne varovalne opreme, izvajanju izolacijskih ukrepov, ravnanju z odpadki in drugih aktualnih temah s higiensko epidemiološkega področja. Poleg tega se vključujem v aktivnosti povezane s pridobivanjem mednarodne akreditacije DNV (Det Norske Veritas). Ker v UKCL stremimo k varni in kakovostni obravnavi pacientov je ključnega pomena tudi sodelovanje pri oblikovanju navodil, standardov ter urejanju dokumentacije. Bistveno je tudi samoizobraževanje, v smislu sledenja novostim s področja bolnišnične higiene in udeleževanju strokovnih srečanj. Del mojih nalog sodi tudi na področje zdravstvene in preventivne dejavnosti, saj kot koordinator bedim tudi nad področjem preventivnih in obdobnih zdravstvenih pregledov zaposlenih ter njihovim cepljenjem. Pomembnejši del preventivne dejavnosti je spremljanje odklonov, kar predstavlja eno od orodij vodenja sistema kakovosti in nenazadnje izvajanje ter sodelovanje pri notranjih nadzorih in nadzorih inšpekcijskih služb.
Katera izmed naštetih predstavlja najvišjo prioriteto oz. ji po obsegu namenite največ časa?
Vsekakor izvajanje notranjih nadzorov, ki so stalnica mojega delavnika. V ta sklop so zajeti redni nadzori in notranje presoje nad izvajanjem standardov, navodil in operativnih postopkov na higiensko-epidemiološkem področju zdravstvene nege. Priznati moram, da izvajanje nadzora ni med mojimi najbolj priljubljenimi opravili vendar se zavedam njihovega pomena. Z rednim izvajanjem notranjega nadzora zagotavljamo kakovostno zdravstveno obravnavo. Nadzor zajema področja higiene rok in osebne urejenosti zaposlenih na delovnem mestu, upoštevanje izolacijskih ukrepov, postopke čiščenja, preskrba in ravnanje z bolniškim perilom itd. Poleg naštetega notranji nadzor obsega tudi področja zbiranja in ločevanja odpadkov, odpadnih zdravil, odpadnih voda in še bi lahko naštevala. Primerjava rezultatov notranjega nadzora skozi kazalnike kakovosti med organizacijskimi enotami, kot tudi primerjave z drugimi ustanovami, omogočajo iskanje priložnosti za izboljšave v učinkovitosti delovanja.
Nam lahko, glede na vaše dolgoletne izkušnje, na kratko predstavite razvoj področja preprečevanja in obvladovanja z zdravstvom povezanih okužb?
V šali bi lahko rekla: »Od metle do UV C svetlobe!« Ampak šalo na stran. Sprva je bil poudarek na operacijskih prostorih oz. prostorih z visokim tveganjem. Poudarek je bil predvsem na nadzoru zaposlenih, postopki reprocesiranja kirurških instrumentov in pripomočkov ter nad postopki čiščenja. Zadnja leta pa te postopke koordiniram za celo Kirurško kliniko UKCL. Od vsega začetka so pacienti tisti, ki so v središču vsega. Pacienti prihajajo k nam po pomoč in nam zaupajo in zdravstveni delavci in sodelavci imamo dolžnost opravičiti njihovo zaupanje in jim ne škodovati. Res pa je, da se metode za doseganje ciljev spreminjajo, k čemur botruje napredek v stroki in znanosti. Ampak temelj vsega je še vedno človek – zaposleni, ki s svojo etično držo opravi neko delo, kvalitetno in strokovno. Če temu ni tako, nam ne pomagajo sodobne naprave ne roboti ali druge drage aparature.
Kaj strokovnjakom zaposlenim na področju preprečevanja in obvladovanja z zdravstvom povezanih okužb v bolnišničnem okolju trenutno predstavlja največji izziv? Kako se ga vi in vaši sodelavci lotevate?
Trenutno je največji izziv zame in moje ožje kolege hudo pomanjkanje kadra v zdravstvu. Številna opravila, naloge, posegi, ki morajo biti opravljeni skladno z internimi standardi in pravili terjajo svoj davek. Na žalost, se na forumih, kjer sodelujem, zaradi vse večjega pomanjkanja kadra, pogovarjamo o predlogih, katera opravila vezana na pacienta bomo prisiljeni opuščati ali jih predati drugim poklicnim skupinam. Zavedati se moramo, da so osnovni pogoji za obvladovanje sistema celovito upravljanje, konsistentnost strateških usmeritev in kar se meni zdi najpomembnejše osredotočenost na naše paciente. Kronično pomanjkanje kadra ne sme biti razlog za opuščanje aktivnosti, vendar se bojim, da se posledice kadrovskega primanjkljaja odražajo tudi na sami kvaliteti, kar je strokovno in etično nesprejemljivo in na kar kot koordinator higiensko-epidemiološkega področja opozarjam.
Velik izziv (beseda, ki jo zelo radi uporabljamo namesto besede »težava«), so vsekakor tudi okužbe oziroma kolonizacije z mikroorganizmi, ki so odporni na več antibiotikov hkrati. Širjenje le teh predstavlja resen klinični in tudi javnozdravstveni problem. Predvsem zaradi tega, ker močno omejuje možnosti antibiotičnega zdravljenja. Dejavniki tveganja za pojav večkratno odpornih mikroorganizmov, v zadnjem času zelo pogosto govorimo o bakterijah, ki izločajo karbapenemaze, še niso povsem razjasnjeni. Vemo pa, da je predhodna hospitalizacija v zdravstvenih ustanovah, kjer so prisotne bakterije, ki izločajo karbapenemaze (bolnišnice v tujini; Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Grčija, Italija, Indija, Afrika in ZDA), eden od najverjetnejših razlogov za pojav pri pacientu, ki je nato hospitaliziran v UKCL. Najučinkovitejši in najpomembnejši ukrepi za preprečevanje širjenja mikroorganizmov, ki so odporni na več antibiotikov hkrati je vsekakor njihovo zgodnje odkrivanje, sledijo ukrepi kontaktne izolacije. Pomembno vlogo odigra tudi smiselna uporaba in nadzor nad porabo antibiotikov ter v primeru, da do okužbe pride posvet z infektologom.
Bili ste članica delovne skupine UKCL za pripravo standardov in protokolov vzorčenja zraka in nadzor prezračevanja v operacijskih dvoranah. Nam lahko poveste kaj je bil povod za formiranje in delo skupine?
V času, ko sem bila zaposlena v Operacijskem bloku UKCL, sem imela priložnost sodelovati z glavno medicinsko sestro, gospo Alenko Slak, vodjo Operacijskega bloka, ki je bila izredno natančna, pravična in strokovna. Imela je ogromno izkušenj, kar je meni manjkalo, saj sem bila popolna začetnica in zato z malo oziroma brez osnov znanja o bolnišničnem okolju in higieni. Zavedala se je pomembnosti timskega dela, že davnega leta 2000. Še vedno slišim njene besede: »Barbara, kar ne vem jaz, veste vi in obratno, kar ne veste vi, vem jaz!« Skupaj sva orali ledino s pisanjem navodil za izvedbo posameznih delovnih procesov, postopkov in posegov. Kako nesmiselno se mi je takrat vse zdelo, a danes sem ji hvaležna za vsak nasvet. Imela sem zares dobro učiteljico lahko bi rekla vzornico, ki me je naučila gledati stvari z različnih stališč. Z ustanovitvijo Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO) v UKCL so se kaj hitro pričela oblikovati Navodila za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, ki so pokrivala različna področja in dejavnosti, ki jih je bilo potrebno urediti. Če uporabim izraz spletnega brskalnika, je bilo področje vzorčenje zraka in nadzor prezračevanja v operacijskih dvoranah, škrbina. Pri vzorčenjih zraka v operacijskih prostorih sem sodelovala, jezilo pa me je, da prejetih poročil o ustreznosti oziroma neskladnosti nisem mogla primerjati z zakoni ali pravilniki, ki bi urejali to področje. Z gospo Natašo Švent Kučina sva o omenjeni težavi večkrat govorili in tako so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Ljubljana (IMI) počasi oblikovale prve Smernice za vzorčenje zraka in površin v operacijskih dvoranah, ki so bile že večkrat dopolnjene in so danes del protokola za mikrobiološki nadzor površin in zraka v operacijskih dvoranah.
Kako prezračevanje operacijskih dvoran in tudi sicer v bolnišničnem okolju vpliva na pojav z zdravstvom povezanih okužb?
Preprečevanje z zdravstvom povezanih okužb je pomemben del strategij v zdravstvu, na kar vpliva vse večja ozaveščenost pacientov in javnosti, pogosto jih lahko preprečimo že z upoštevanjem enostavnih pravil, ki bi jih moral upoštevati vsak zdravstveni delavec. Dejstvo je, da so vir z zdravstvom povezanih okužb najpogosteje onesnažene površine v bolnišnici in roke zaposlenih, le redko v strokovni literaturi naletimo na dokaze, da bi se večkratno odporni mikroorganizmi širili oziroma prenašali z zrakom, zato lahko trdim, da je zrak za nastanek z zdravstvom povezanih okužb podrejenega pomena. Povezave so delno prisotne le pri posegih z vsajanjem vsadkov oziroma tujkov, takrat pa moramo upoštevati posebne zahteve za čistost zraka. Mislim predvsem operacijske dvorane, prostore za izolacijo pacientov z obolenji, ki se prenašajo z zrakom in specialne prostore za paciente s slabšim imunskim odzivom. V teh prostorih se zahteva filtracija zraka preko filtrov skupine H14 oziroma H13, upošteva pa se tudi potreba po nadtlaku ali podtlaku. V drugih prostorih bolnišnice pa zadostuje klimatizacija zraka s filtracijo preko filtrov razreda F8 ali F9.
Kako pomemben element pri preprečevanju in obvladovanju z zdravstvom povezanih okužb pri vašem delu predstavlja vzorčenje?
Edina slabost moje premestitve na delovno mesto koordinatorja za higiensko-epidemiološko področje zdravstvene nege, ki jo vidim in občutim je ta, da sem izgubila priložnost izvajanja vzorčenja, tistega pravega, ki sem se ga naučila v času študija. Pri vzorčenjih zraka in površin namreč še sodelujem, izvajam pa jih danes ne več. Od vzorčenja izvajam le vzorčenje v namen nadzora postopkov čiščenja in nadzora nad uspešnostjo čiščenja. Kot sem že omenila, so med drugimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje z zdravstvom povezanih okužb, najbolj učinkoviti postopki notranjih nadzorov. Za ugotavljanje stanja se tudi v sklopu nadzorov poslužujemo tudi različnih vzorčenj. V UKCL se večina vzorčenj izvaja rutinsko, na podlagi v naprej pripravljenih programov. V primeru izrednih higiensko-epidemioloških situacijah (izbruhi, večja vzdrževalna dela ipd.) se vzorčenje izvede ne glede na to ali je bilo načrtovano ali ne. Zgodi se, da moramo na podlagi rezultatov, dobljenih z vzorčenji, spremeniti sam način dela oz. navodila za delo. Gre predvsem za spremembe v navodilih za čiščenje ali za spremembe v sredstvih za čiščenje oziroma razkuževanje ali pa za spremembe bolj kompleksnih postopkov, kot so prezračevanje prostorov, priprava pitne vode in posegi v vodovodna omrežja, ravnanje z odpadnimi vodami idr.
Kako vidite vlogo sanitarnega inženirja na širšem področju bolnišnične higiene?
Vse prevečkrat se vlogo sanitarnega inženirja v bolnišnici vidi le v izvajalcu nadzorov nad postopki čiščenja. Ne razumite me narobe, s tem ni nič narobe pa vendar ima sanitarni inženir ogromno znanja, ki bi lahko pripomoglo k reševanju marsikatere težave na kliničnih oddelkih s katerimi se srečujejo kolegice medicinske sestre. Gre za neko povezovalno funkcijo med zdravstveno nego in oskrbo. V UKCL je zaposlenih približno 30 sanitarnih inženirjev, od tega 11 v Službi za higieno prostorov in opreme, 7 v Oskrbovalnih službah, kjer vodijo posamezne dejavnosti skupnega pomena kot so Centralna sterilizacija, Služba za spremstvo bolnikov, Centralna kurirska in gospodinjska služba, Služba za splošne informacije, Služba za oskrbo s perilom, Služba za notranji transport, 6 kolegic je zaposlenih na večjih kliničnih oddelkih oziroma klinikah, kjer opravljajo delo higienika, po 2 sanitarna inženirja sta zaposlena v Službi za varnost in zdravje pri delu, Tehnično vzdrževalnem sektorju in Službi za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, 1 sanitarni inženir je zaposlen v Centralni kuhinji.
Kakšna so bila sicer vaša pričakovanja, ko ste bila še študentka? Kako se spominjate tistih časov?
Na čas študija imam lepe spomine, čeprav je to že tako daleč. Če sem popolnoma odkrita, po končanem študiju nisem niti enkrat pomislila, da bi se zaposlila kot inšpektor. Želela sem si službe v kakšnem laboratoriju, na takratnem Inštitutu za varovanje zdravja ali na Zavodu za zdravstveno varstvo. Želja se mi ni uresničila ampak nič zato. Delo ki ga opravljam danes me veseli in mi je v neprestani izziv. Pred kratkim sem končala študij na drugi stopnji. Tega se bolje spominjam. Priznati moram, da sem bila daleeeeeeeč najstarejša v predavalnici. Ne vem kakšen je razlog, morda so to delovne izkušnje, morda starost in druge življenjske izkušnje vendar teh nekaj mesecev v študentskih klopeh sem doživela kot nekaj enkratnega in nepozabnega.
Kje vidite strokovne izzive v bodoče?
Pacientov in tistih, ki potrebujejo našo pomoč ne bo nikoli zmanjkalo. Pacienti so vedno starejši in vedno težje bolezni, uspešno zdravimo. Vedno težji so tudi posegi, ki so jim pacienti podvrženi, zato je skrb in zdravstvena nega izredno težka. Kot sem že omenila pomanjkanje kadra trenutno predstavlja velik izziv, saj kmalu ne bomo imeli kadra, ki bi skrbel za paciente. Naj citiram starejšo pacientko, ki sem jo ob izvajanju nadzorov slišala, tako mimo grede, ko je govorila medicinski sestri, ki jo je negovala: »Draga moja, to ni več služba, to je delo srca in ljubezni do tvojega poslanstva!«
Intervju izvedel: dr. Andrej Ovca, dipl. san. inž.
